vojna / Beg pred maščevanjem

“Bežimo pred Američani, talibani in barbari Severnega zavezništva,” se razburja ženska z dojenčkom v rokah. Možje v belih tradicionalnih nošah in s turbani na glavah se gnetejo pred velikimi kovinskimi vrati stavbe Združenih narodov v pakistanskem mestu Peshawar. Ženske stojijo zadaj, stikajo glave in mirijo nestrpne otroke. Halima se obrne proti zidu, odpne nekaj gumbov na obleki in stisne k prsim jokajočega dojenčka. Edinega izmed šestih otrok, ki ga lahko do sitega nahrani. Kovinska vrata so trdno zaprta, od časa do časa se odpre majhno okence, zastrto z mrežo, skozi katerega stražar vpije, naj množica ne ogroža dostopa do vrat. Potem trije oboroženi stražarji odprejo težka vrata, da se lahko skoznje zapelje bel terenski avtomobil Združenih narodov. Ljudi, ki se skušajo ob straneh izmuzniti na drugo stran vrat, grobo odrivajo stražarji, tiste bolj agresivne pa doletijo tudi udarci s hladnim orožjem. Afganistanci, ki dan za dnem postopajo na zaprašeni cesti pred pisarnami Visokega komisariata za begunce Združenih narodov, so se prebili na pakistansko stran meje čez zapuščene hribovite predele ali pa so z zadnjim denarjem podkupili stražarje, da so lahko svoje otroke spravili na varno. Pakistanska vlada je uradno zaprla meje za begunce, Združenim narodom pa prepovedala nameščanje ilegalnih beguncev v zanje že pripravljenih centrih.