Razmere obvladujemo!

Ali lahko opredelite stališče Severnega zavezništva do prihoda mednarodne humanitarne pomoči in napovedanega prihoda tujih mirovnih vojakov v državo? Prvi pripadniki britanske vojske so v Afganistan že prišli in britanska vlada je nedavno ti dve vprašanji povezovala, čeprav jih vi obravnavate ločeno.

V Afganistanu je trenutno prisotnih petinosemdeset britanskih vojakov. Prišli so zaradi varnosti britanske ambasade, zaradi učinkovite distribucije humanitarne pomoči in zaradi sodelovanja pri odstranjevanju min. To so trije razlogi, zakaj te vojake zelo potrebujemo. Naloga je velika, pomagati morajo tudi druge države. Zdaj je čas, da se tukaj odprejo druge tuje ambasade, da se začne širše razdeljevanje humanitarne pomoči revnemu prebivalstvu. Načrtovano je, da se začne odstranjevanje min. Nobeni od teh stvari ne nasprotujemo, ne nasprotujemo niti prihodu britanskih vojakov.

Mislite, da je potreben prihod mirovnih sil Združenih narodov v vašo državo? Ste se glede tega vprašanja dogovarjali s kom iz mednarodne skupnosti?

Trenutno ni nobene potrebe za prihod mirovnih sil Združenih narodov. Glede tega vprašanja ni bilo nikakršnih dogovorov. Trenutno nismo več v konfliktu. V državi imamo vzpostavljeno varnost. Nobene potrebe ni za prihod mirovnih sil Združenih narodov.

Ali resnično nadzirate ozemlje Afganistana? Kaj pa ozemlja, kjer je v večini paštunsko prebivalstvo?

Večina ozemlja, kjer je paštunsko prebivalstvo, je pod našim nadzorom. Recimo v okolici Kunduza, Mazar-i-Šarifu, provinci Tahar ... Povsod tam živijo Paštuni. Naš poglavitni cilj trenutno je boriti se proti terorizmu. Kar se tiče južnih delov države, tam uporabljamo lokalne vojaške sile, kar je bolje, kot da bi tja poslali naše redne enote. Tam imajo oblast lokalni sveti - šure. Lokalne svete podpiramo. Lokalne paštunske sile v južnih delih države enako podpiramo in z njimi sodelujemo.

Z njimi sodelujete, niso pa pod vašim poveljstvom?

Da, tako je. Z njimi sodelujemo, vendar niso pod našim nadzorom. Seveda bomo naredili vse, kar je v tem trenutku mogoče, da bomo tudi na teh ozemljih vzpostavili naš nadzor v možnih mejah. Mislim, da trenutno obstaja velika potreba, da vzpostavimo vlado, v kateri bodo predstavniki vseh afganistanskih narodov. Vemo, da je najbolje, če bo prihodnja vlada takšna in bo vsebovala pripadnike vseh naših narodov. Tveganje v državi bo manjše.

Kaj o vaši ideji glede vlade mislijo Paštuni?

Nočemo takoj vzpostaviti oblasti Severnega zavezništva v vseh predelih države. Hočemo vzpostaviti vlado, v kateri bodo sodelovali predstavniki vseh afganistanskih narodov in bo vladala tako severu kot tudi jugu države. Vlado, ki bo nekakšen dežnik za vso državo. Vzpostavitev takšne vlade v Afganistanu je naš poglavitni politični cilj, računamo na razumevanje Paštunov.

Ali potrebujete pri tem kakšno pomoč iz tujine, pomoč Združenih narodov, ali pa lahko vse uredite sami?

To bomo poskušali narediti s pomočjo Združenih narodov. Strinjali smo se, da se bomo o tem pogovarjali na sestanku, ki bo naslednji teden v Nemčiji.

Kaj pa preostali talibani, ali bodo lahko njihovi predstavniki sodelovali v novi vladi?

Talibanov v Afganistanu ni več. Svetu je jasno, da so poraženi, eliminirani. To pomeni, da talibanov ljudje ne sprejemajo, da nimajo več mesta med ljudmi. Bivši talibani ne bodo imeli pravice biti del prihodnje afganistanske vlade, razen tisti, ki so z nami sodelovali že prej. Njihovo mesto bo tudi v prihodnji vladi države.

Toda talibani so še vedno v Kandaharju. Kakšen je trenutni položaj v bivši talibanski prestolnici in istoimenski provinci?

Da, tako je. Trije talibanski poveljniki, ki so z nami sodelovali že prej, trenutno obvladujejo položaj v Kandaharju. Položaj je pod njihovim nadzorom, čeprav so v delih Kandaharja še vedno talibani v pravem pomenu besede, tudi tisti iz tujine. Tujci, ki so na tistem ozemlju ostali, in domačini, ki so z njimi povezani, bi se radi na skrivaj umaknili v Pakistan, če jih bo ta sprejel. Ti ljudje hočejo na vsak način zapustiti Afganistan. Torej, v delih province Kandahar so še vedno oborožene talibanske sile, to drži.

S katerimi državami imate dobre odnose? Kako si obetate prihodnje sodelovanje z vašimi sosedami? Ali sodelujete tudi s CIO?

Že med našim bojem smo sodelovali z nekaterimi prijateljskimi državami, ne samo sosednjimi. Zelo dobre odnose smo recimo imeli in še imamo z Iranom in Indijo ter večino svetovnih držav. S Savdsko Arabijo, Pakistanom in Združenimi arabskimi emirati smo v slabih odnosih, saj so se te države vmešavale v notranje zadeve Afganistana in pomagale talibanom. Po 11. septembru smo vzpostavili bližnje odnose z mednarodno protiteroristično koalicijo, tudi z Združenimi državami in CIO. Prepričan sem, da v tej vojni sodeluje tudi CIA. Jasno je, da se vojna proti terorizmu nadaljuje.

Kakšno je vaše trenutno sodelovanje z Združenimi državami Amerike, če ga primerjate s tistim iz preteklosti?

Skozi vse obdobje preteklih dvajsetih let smo prijateljsko sodelovali z Združenimi državami Amerike. V prvem obdobju smo se skupaj borili proti invaziji Sovjetske zveze. Zdaj se z ramo ob rami z Združenimi državami in drugimi koalicijskimi državami borimo proti mednarodnemu terorizmu. Kolikor nam je znano, bo prihodnja politika Združenih držav do Afganistana drugačna od tiste v preteklosti, ki je bila napačna. Napak iz preteklosti ne bodo ponovili. Oboji smo zainteresirani za obnovo države, za bilateralno sodelovanje, prijateljstvo in pomoč. Še naprej se bomo skupaj borili proti terorizmu.

Vaše policijske sile so po odhodu talibanov iz Kabula nedavno odkrile poslopja, ki jih je uporabljala Al Kaida, tam ste našli tudi njihove dokumente. Kaj s temi papirji počnete in ali sploh imajo kakšno vrednost?

Naša varnostna služba je vse te papirje zbrala. Listine bodo preučene in koristne za prihodnji boj proti terorizmu.

Ali jih predajate Američanom, so te papirje zahtevali?

Seveda. Američanom pomagamo. Američani so nekaj materiala, ki je bil zanje zelo pomemben, dobili.

Preiskave ste začeli več dni po odhodu talibanov iz mesta. Ali mislite, da je bilo v tem času kaj pomembnega gradiva izgubljenega?

Morda. Talibani so večino pomembnih papirjev odnesli s seboj, ostalo je le to, česar niso mogli odnesti ali pa je bilo nepomembno. Toda jasno je postalo, da aktivnosti teroristov niso potekale le v Afganistanu, ampak širom po svetu. Našli smo približno petindvajset hiš v Kabulu, ki so pripadale Al Kaida, zadevo pa preiskujemo naprej.

Kakšne dokumente ste odkrili?

Našli smo pisma in druge elemente, različne sumljive materiale. Ker sami nimamo sofisticirane opreme za obdelavo teh materialov, smo jih dali v preučevanje našim prijateljem v tujino.

Za kakšne sumljive materiale natančno gre?

Ne vemo, to bo pokazala laboratorijska analiza.

Ali ste odkrili kaj o finančni mreži Al Kaide?

To je mednarodna teroristična organizacija, ki jo vodijo najbolj iskani teroristi na svetu. Ti imajo mnogo mrež povsod po svetu. Zanje je bil velik vir prihodkov gojenje opija, kot tudi zasebno premoženje njihovega voditelja Osame bin Ladna. Kot se zdi, so denar zbirali tudi od raznih islamskih gibanj v mnogih državah. Osnova, temeljni vir denarja, je bila trgovina z drogami, ki pa je zdaj ustavljena.

Ali Al Kaido finančno podpirajo posamezne države?

Nimamo vpogleda v njihove dejanske vire prihodkov. To je zelo težko vedeti.

Koliko tujcev, osumljenih terorizma, ste aretirali?

Aretirali nismo nobenega, ki bi bil osumljen samo terorizma. Aretirali smo tiste, ki so se borili proti našim silam z orožjem. Te številke niso majhne. Aretirali smo Arabce, Pakistance in druge. Za zdaj je aretiranih približno dvesto tujcev. Veliko tistih tujcev, ki so se z nami borili, je zdaj obkoljenih v Kunduzu.

Ste koga predali Združenim državam?

Ne še.

Kaj pa vprašanje kraja, kjer se skriva Osama bin Laden? O tem je bilo veliko govora, ali so na voljo kakšni novi podatki?

Osama bin Laden se ne zadržuje na eni specifični lokaciji, kot smo že večkrat povedali, pač pa je izredno mobilen in se giblje po različnih krajih. Skrivališča ima predvsem v južnih afganistanskih provincah Kandaharju in Helmandu. Včasih potuje tudi prek meje iz Afganistana.

Torej ni ujet, lociran in obkoljen na ozkem območju?

O tem ne vem nič. Vem, da lahko še vedno potuje, tudi v tujino.

Ste glede na povedano pesimist glede njegovega skorajšnjega prijetja. Bo minilo še veliko časa, preden bo Osama bin Laden ujet?

Kdaj bo ujet, je odvisno od kampanje za njegovo aretacijo. Možno je, da bo ujet kmalu, lahko pa zadeva zahteva čas. Sam sem glede tega vprašanja optimist. Naposled bo aretiran!

Kaj se dogaja s političnim procesom v vaši državi in kdo bo potoval na napovedana pogajanja v Nemčijo?

V Nemčijo, kjer se bomo pogovarjali prav o političnem procesu, bomo poslali delegacijo sedanje vlade Islamske republike Afganistana. Tja bodo potovali še predstavniki iz Rima, ciprske skupine afganistanskih intelektualcev in predstavniki pešavarske skupine ...

Ali boste delegacijo Severnega zavezništva vodili vi?

Da, tako je določil svet, šura veljakov.

Ali ima lahko nekdanji kralj Zahir Šah kakšno novo, pomembno vlogo v državi?

Seveda. Z nekdanjim kraljem Zahirjem Šahom imamo že dolgo tesne stike. Osebno sem potoval v Rim, da bi ga srečal. Strinjamo se, da se moramo pogovarjati o prihodnosti Afganistana, in naš načrt je, da bi ustvarili mehanizem, za dobro prihodnost Afganistana. Zahir Šah se lahko vrne v Afganistan, kot običajni državljan, in prevzame novo pomembno vlogo v narodnem procesu.

Zdi se, da ste spremenili mnenje glede prihoda predsednika Burhanudina Rabanija v Kabul, in o tem, da bi ta prevzel vodenje države. Bili ste proti, da se vrne v Kabul. Predsednik je zdaj tukaj, zakaj ste si premislili?

Poudarjali smo, da naj predsednik ne pride v Kabul, ker za to ni bil pripravljen. Ko je Rabani prišel v Kabul, se je strinjal z našim projektom. Za nas prihod Burhandina Rabanija ni bil pomemben. Najpomembnejša naloga sedanje vlade je prenos moči na prihodnjo vlado. Na svoji prvi tiskovni konferenci je tudi Rabani povedal, da ne prihajamo v Kabul, da bi prevzeli oblast, ampak da bi oblast predali v roke prihodnje vlade.

Pod talibani so veljale dobro znane stroge omejitve glede gojitve opija v Afganistanu, ali bo vaša uprava prevzela podobne ukrepe v zvezi s tem vprašanjem?

Talibanska propaganda je bila večja od dejanj. Pod talibani je bila raven proizvodnje opija visoka, to ve ves svet. Eden naših pomembnih prihodnjih ciljev je eliminirati proizvodnjo opija v Afganistanu. Čeprav je bila vojna, smo svoje ozemlje dobro nadzorovali in ta problem tam ni bil velik. Kjer se je pojavljal, je bilo to zaradi vojne. Zdaj je ta problem rešen ...

Kakšni bodo konkretni koraki? Ali je načrtovana kakšna pomoč kmetom, ki so pridelovali opij?

Mislim, da pri kampanji proti opiju potrebujemo mednarodno pomoč. To je velik projekt. Toda optimistični smo, sploh ker se premikamo proti miru. Našo kampanjo proti opiju bomo nadaljevali v miru. To v vojni ni bilo mogoče. Najprej potrebujemo mir, potem bo naš program boja proti drogam uspešen. Zdaj smo šele v prvi fazi uresničevanja tega programa.

Kakšen je trenutni varnostni položaj v glavnem mestu države Kabulu in njegovi okolici? Pred nekaj dnevi so bili na cesti iz Galalabada proti glavnemu mestu ubiti štirje tuji novinarji.

V Kabulu nimamo nobenih varnostnih težav. V okolici pa bomo morali ukrepati, saj posamezni deli poti med Kabulom in Galalabadom še vedno niso varni. To območje moramo očistiti in vzpostaviti varnost.

p.s. Evidentno Slatenškov digitalni fotoaparat Nikon Coolpix 995 še vedno dobro deluje. Tako nam lahko, kljub temu, da je ostal brez denarja za vrnitev, še vedno pošilja zanimive prispevke in fotografije z vojnega področja.