slovenski pravopis / Ksenofobičen jezik ali ksenofobično jezikoslovje?
Problem transkripcije neevropskih jezikov ni nov in ga rešujejo z mednarodnimi standardi (npr. pinjin za kitajščino). Za afriške jezike ni nobenega takega standarda, zato pravopis uveljavi slovenskega.
© Tomo Lavrič
Nekoč sem prevajal knjigo o nilotskem ljudstvu in se znašel pred vprašanjem, kako v slovenščino prenesti angleško transkripcijo afriških jezikov, zlasti podvojene samoglasnike, ki zaznamujejo dolžino. Lektorji so tedaj predlagali kratko malo opustitev podvojitve. Da bi tam, kjer je moj avtor napisal dvojni samoglasnik, v prevodu pisal enega samega. Sploh jih ni zanimalo, da dolžina samoglasnika vpliva na pomen besede, da npr. džaak (z dolgim a) pomeni nekaj drugega kakor džak (s kratkim a). Že rešitev, za katero sem se tedaj odločil sam, ni bila najboljša (dolžino sem zaznamoval z ostrivcem, džak vs. džak), pravopis pa se je odločil uzakoniti “rešitev” mojih lektorjev in razlikovanje povsem opustiti. Ali ni to v nasprotju s samo idejo jezikoslovja?