evropa / Konec 'višegrajskih'
Politični pogin “višegrajske skupine” je voda na mlin avstrijski desnici in potrjuje oceno, da je samo vprašanje časa, kdaj bosta poleg Temelina in Beneševih dekretov na dnevni red razprav o polnopravnem članstvu v EU znova prišli tudi vprašanji JE Krško in avnojskih sklepov
© Bobo
Za slovenske perspektive vstopa v Evropsko unijo še pred tednom dni skoraj ni bilo oblačka na nebu. Slovenija je z Avstrijo podpisala kulturni sporazum, vodja avstrijskih svobodnjakov Jorg Haider je Sloveniji z nespametnim obiskom pri Sadamu Huseinu naredil veliko uslugo in se sam (začasno) katapultiral iz zvezne avstrijske politike, Slovenija pa se je po številu zaključenih poglavij v pogajanjih z EU kljub godrnjanju slovenskih kmetov prebila v sam vrh perspektivnih kandidatk. Po mnenju zunanjega ministrstva je Slovenija doslej napredovala “najhitreje in najdlje med vsemi kandidatkami za EU”. Slovenski zunanji minister Rupel je zato ob zdravicah z avstrijskim zveznim kanclerjem predvsem zamaknjeno poslušal hvalospeve o slovenski odličnosti. Oddaljeno bobnenje plazu, ki se je že pred nekaj meseci znova sprožil na severnih pobočjih Karavank, so v Sloveniji slišali le redki.