bušiji / Izpovedi apokaliptičnega kavboja

Bush je imel sredi februarja krajši govor. In ker mu doma nenehno težijo, da govori samo o vojni, ne pa tudi o ekonomiji, ki mu vse bolj crkava, je sklenil, da bo imel za spremembo ekonomski, gospodarski govor. Govoril je in govoril in na lepem navdušeno razkril, da ameriški top ekonomisti - alias "Blue-Chip economists" - napovedujejo veliko gospodarsko rast, če bo kongres odobril njegov sloviti davčni "bogataški" paket. Problem je bil kakopak v tem, da v Blue Chip Economic Forecast, mesečnem pregledu stališč ameriških top ekonomistov, o taki napovedi ni ne duha ne sluha. Kar pomeni, da se je Bush v svojem govoru skliceval na dokument, ki ne obstaja. Prav narobe: ameriški top ekonomisti so Bushevo davčno reformo razglasili za "norost". Kot kaže, mu bodo z ekonomijo še težili - v februarju je namreč službe izgubilo še 300.000 Američanov. Od marca 2001 do danes jih je šlo na cesto že več kot dva milijona in pol! Delovna mesta gredo dol, deficit pa gre gor. Groteskno. In če pogledate zadnje sondaže, ugotovite, da Busha, apokaliptičnega kavboja, ki je postal epski non sequitur, podpira le še dobrih 50 % Američanov, kar je le za nianso več kot pred 11. septembrom 2001. In če bi bile volitve danes, bi zanj volilo le 39 % registriranih volilcev. Protivojno gibanje raste in raste, ata Bush svari pred unilateralistično norostjo, Združeni narodi ne jebejo, podkupnine ne vžgejo, Blair se trese, "koalicija dobre volje" postaja freakshow, inšpekcije funkcionirajo, po Los Angelesu, Chicagu in kopici drugih ameriških mest je tudi mestni svet New Yorka izglasoval protivojno deklaracijo: huh, lažje razumete, zakaj Bush raje govori o vojni, bolje rečeno - zakaj govori le še o vojni. In seveda - zakaj se zateka le še k absurdnim inscenacijam, falzifikacijam in dezinformacijam.

In ker se je Bushu zazdelo, da je s citiranjem fiktivnega ekonomskega poročila rešil ameriško ekonomijo, je sklenil, da bo na hitro strl še ostale orehe. Okej, pa poglejmo, s čim mi doma še težijo? Aha, seveda - težijo mi, da preganjam Sadama Huseina, namesto da bi preganjal dead-or-alive Osamo bin Ladna, ki je 11-9 zrežiral teroristični napad na Ameriko. Ergo, Bush je na hitro potreboval kako veliko zmago v "vojni proti terorju". In glej, no, glej - takoj zatem so bušiji oznanili, da so na začetku marca v Pakistanu, pri Islamabadu, nedaleč od rezidence generala Mušarafa, prijeli Kalida Šejka Mohameda, največjo ribo al-Kajde, njenega direktorja, njeno srce, njen motor, njenega poslovodjo, "inženirja", "the Brain", "ključnega načrtovalca al-Kajde", tipa, ki naj bi direktno vodil napad na Ameriko, tipa, ki naj bi bil vojaško-finančno-logistični mastermind tega napada in med arhitekti vseh ostalih sodobnih terorističnih napadov (WTC I, ameriški ambasadi v vzhodni Afriki, križarka U.S.S. Cole, novinar Wall Street Journala Daniel Pearl, britanski "shoe-bomber", "dirty bomber" Jose Padilla, Bali, tovornjak-bomba pri Karačiju), "Forresta Gumpa terorizma", sicer nekdanjega študenta na univerzi v Severni Karolini, pompoznega playboya in žurerja (na fotki, ki jo zdaj pošiljajo okrog, res malce potegne na Johna Belushija), kralja diskotek, fana bikink, heh, prvi sveder al-Kajde, ki se je skrival za tono lažnih imen.

Skratka, bušiji so veliko ribo al-Kajde prijeli prav v trenutku, ko so potrebovali veliko ribo al-Kajde. Še več, v trenutku, ko so potrebovali bin Ladna, so prijeli tipa, za katerega so rekli, da je večja riba od bin Ladna! Kar je čudno: prej so za glavnega arhitekta napada na Ameriko razglašali Osamo bin Ladna. In hej, ko so prijeli Ramzija bin al-Šiba, so rekli, da so prijeli glavnega arhitekta napada na Ameriko. Kaj zdaj - kdo je glavni arhitekt? Glavni arhitekti se očitno množijo z dnevnimi potrebami Busheve administracije. Nič novega, to se jim je dogajalo tudi prej: saj veste, ko so bušijem ratingi padli, so vedno prijeli kako veliko ribo al-Kajde. Točno, kasneje se je vedno izkazalo, da so hudo pretiravali in da riba sploh ni riba, ampak raca (npr. "dirty bomber"). In Kalid Šejk Mohamed je idealen za ribo: njegova identiteta je tako nedoločna in fluidna (ja, skrival se je pod tonami lažnih imen, lažnih identitet in lažnih obrazov), da je po eni strani težko z gotovostjo reči, koga so de facto prijeli, po drugi strani pa ga je zelo lahko priličiti katerikoli identiteti - hej, če je treba, bo pač glavni arhitekt. Navsezadnje, gre za fantomskega človeka, ki je bil - če primerjate profile Busheve administracije - hkrati v Ameriki, Pakistanu in Kuvajtu! Ja, hkrati!

Kako je lahko isti človek hkrati na treh mestih, ni jasno, toda to ni še nič - kako je lahko isti človek hkrati mrtev in živ? Kot namreč kaže, imamo opraviti prav s človekom, ki je hkrati mrtev in živ! Hja, podobno kot Osama. Ko je pakistanska policija takoj po 11-9 v karačijski stavbi, v kateri naj bi se skrivali agenti al-Kajde, izvedla burno racijo, je prišlo do streljanja, med katerim sta umrla dva "osumljenca" - eden izmed njiju je bil po tedanjih poročilih Kalid Šejk Mohamed. In da bi bila mera polna, so mediji samo akcijo in njegovo smrt opisali zelo dramatično - huh, s svojo umirajočo krvjo naj bi celo popisal stene. Normalno vprašanje bi se torej glasilo: kdo je umrl in kdo je živ? Se bušiji spet sklicujejo na fikcijo? So aretacijo inscenirali? Odgovora ne boste dobili - Šejka so namreč takoj po aretaciji prepeljali na tajno pakistansko lokacijo, potem pa menda v afganistansko vojaško bazo Bagram, kjer so ga prepustili ameriškim zasliševalcem, priznani tehniki "stress and duress", ki jo od mučenja loči le terminologija, in kjer se bo za njim verjetno izgubila vsaka sled. Saj veste, če mu bo že kdo sodil, mu bo sodilo naglo, vojaško, "kengurujsko" sodišče - jasno, v popolni tajnosti, recimo na kaki ameriški letalonosilki.

Zaspal bo med ribami, indijskimi, se razume. Če bo do "kenguruja" sploh prišel - ne pozabite, da sta decembra med ameriškim zasliševanjem v Bagramu umrla dva "osumljenca". Bušiji so hoteli pač priti do Osame bin Ladna. Za vsako ceno. Tudi zdaj hočejo priti do Osame bin Ladna, zato so za dobro mero "aretirali" še Šejkova mladoletna sinova, 9-letnega Jusefa in 7-letnega Abeda, ter ju odpeljali na zaslišanje v Ameriko. Hu-a! Nič, Bush je vsemu temu navkljub radostno in himnično vzkliknil, da je aretacija Kalida Šejka Mohameda "fantastičen" dokaz, da je njegova "vojna proti terorju" na pravi poti. Lepo prosim, le kako ne bi bila - medtem ko so Pakistanci aretacijo Šejka predstavljali kot 100 % pakistansko akcijo, so bušiji, vključno s svojimi mediji, pakistansko udeležbo pri aretaciji komaj omenjali. Kaj se dogaja v Bagramu, ni jasno, kakor tudi ni jasno, kdo je Mož z železno masko. Jasno je le eno: ko bušiji potrebujejo zmago v "vojni proti terorju", jim pade z neba. Kot po naključju. Brez skrbi, ko jim bo šlo res za nohte, jim bo z neba padel tudi Osama bin Laden - pokazali bodo njegovo fotko, bombastično kriknili, ha, imamo ga, ter ga odpeljali na tajno lokacijo. Ob tem bodo kakopak poudarili, da jih je do njega pripeljal Šejk. Ali pa kak Šejkov otrok.

Med famoznim "ekonomskim" govorom in pompozno aretacijo Kalida Šejka Mohameda je imel Bush provojni govor, pravzaprav tiskovno konferenco, ki so jo iz Bele hiše v udarnem terminu neposredno prenašale vse največje ameriške TV mreže. No, ta TV "dogodek" (krajši govor + novinarska vprašanja), ki se je odvrtel dan pred Blixovim in El Baradajevim - za Busha pogubnim! - poročilom v Varnostnem svetu, je bil le groteskni cocktail inscenacije, falzifikacij in dezinformacij. Vse je bilo namreč zrežirano: novinarji so v salo - v East Room - prihajali v parih, kot šolarji... vprašanja so zastavljali le vnaprej določeni novinarji, ki jih je Bush klical po spisku in poimensko... noben novinar ni imel pravice do podvprašanja... vsa vprašanja so bila bila vnaprej znana... Bush je odgovore na ta "spontana" vprašanja bral z lista. Kontrolirano okolje, nobenih presenečenj, sami domači - Bush je lahko mirno nabutal vse običajne sofizme. Rekel je, da ima Irak orožje za množično uničevanje - zakaj hoče potem svoje vojake odpeljati v atomski oz. biokemični oblak? Rekel je, da Irak biokemično orožje sproti seli in skriva pred inšpektorji - zakaj je potem Hans Blix to naslednji dan še enkrat zanikal? Rekel je, da Irak ogroža svoje sosede - zakaj potem te sosede pravijo, da jih bolj ogroža Izrael? Rekel je, da se Irak ne razorožuje - zakaj je potem Irak dobesedno med njegovim govorom uničeval rakete Al-Samoud? Rekel je, da to počne v dobro iraškega ljudstva - zakaj bi potem rad iraško ljudstvo bombardiral, tudi z "materjo vseh bomb" (MOAB), nekajkrat hujšo od "vietnamskega" daisy-cutterja? Rekel je, da Sadam ogroža Ameriko in svet - zakaj potem senator Edward Kennedy pravi, da svet ogroža Busheva obsedenost s Sadamom? Rekel je, da bo z napadom na Irak Ameriko zaščitil pred terorizmom - zakaj potem direktor CIE pravi, da bo napad na Irak povečal število terorističnih napadov, in zakaj potem Bush s svojo imperialistično aroganco, s svojo agresivno retoriko, s svojimi bibličnimi polarizacijami, s svojim ubijanjem diplomatskih procesov, s svojimi demonizacijami, s svojim promoviranjem globalne paranoje in pravice do preventivne vojne ter s svojim miniranjem Evrope razbija "protiteroristično koalicijo"? Rekel je, da Amerika kaže veliko privrženost mednarodnim inštitucijam, kot je Varnostni svet - zakaj potem članice Varnostnega sveta bombardira z grožnjami, ultimati in podkupninami? Rekel je, da bo nova iraška demokracija inspiracija za druge dežele v regiji - zakaj potem tako fanatično podpira tamkajšnje diktatorske režime?

Ni kaj, Bush izgleda le še kot anonimni alkoholik, ki se hoče slikati z Bogom. Zato tudi ne bo imel govora v Evropskem parlamentu. Povabili so ga, da naj predstavi svoj pogled na Irak, toda postavil je pogoj - da ga poslanci v Evropskem parlamentu pričakajo z dolgimi ovacijami. E, ta njegov pogoj je žalitev celo za prozac, s katerim so ga nabutali.