Kronologija atentata

Tik pred streljanjem je atentator vstopil v dvonadstropno stavbo v Ulici admirala Geprata s hišno številko 14. Zgradba je v bližini vladnega poslopja, v njej pa so prostori Zavoda za fotogrametrijo in več zasebnih podjetij.

"Z ostrostrelcem sta bila še dva mladeniča. Vsi so bili oblečeni v enodelne delavske kombinezone z rumenimi našitki," je povedal polkovnik Milan Obradović, načelnik beograjske SNZ.

Trije mladeniči so vstopili v omenjeno stavbo, šli so mimo varnostnika pri vhodu in se takoj napotili v drugo nadstropje, v prostore zasebnega podjetja Geosonda iz Beograda. Vstopili so v pisarno številka 55, kjer ni bilo zaposlenih. Odprli so okno in prek okenske police vrgli odejo. S pripravljeno ostrostrelsko puško CZ M-69 kalibra 7,9 mm je atentator čakal na prihod premiera Đinđića.

Ekipa Televizije B92 se je prav takrat pripravljala, da vstopi v poslopje srbske vlade, kjer naj bi bila tiskovna konferenca, zato je snemalec kamero postavili pred zgradbo in hotel posneti nekaj kadrov. Po pričevanju novinarja TV B92 Milana Lukića se je okoli 12.25 iz smeri glavne železniške postaje pripeljala kolona desetih službenih avtomobilov, torej je mogoče, da je Đinđić prihajal z Dedinj, kjer je stanoval.

"Nisem čisto razločno videl, ali v avtomobilu na čelu kolone sedi premier Đinđić, videl pa sem odsev bergel, zato sem sklepal, da je premier v tem avtomobilu. Kakih pet do sedem sekund po tem, ko je kolona avtomobilov pripeljala na parkirišče pri poslopju srbske vlade, sem slišal dva strela," je povedal Milan Lukić. Na posnetku TV B92 se jasno vidi, kako se je premier Đinđić sesedel zaradi udara krogle, eden od varnostnikov pa ga je potisnil v avto. Skozi okno v drugem nadstropju, ki gleda na park, je kot na dlani videti parkirišče pred poslopjem srbske vlade, kjer je premier postal tarča ostrostrelcev. Od stavbe do parkirišča je vsega skupaj 90 korakov, vmes je le park.

Napadalec je dvakrat pritisnil na petelina. Prva krogla je prestrelila trebuh telesnega stražarja in premiera zadela v prsi. Ko je Đinđić padel kot spodsekan, se je ostrostrelec pognal v beg. Trojica se je spustila do vhoda zgradbe na Ulici admirala Geprata 14. Ostrostrelec je v roki držal puško z optičnim merkom, njegova pomočnika pa sta imela pištoli.

Ko so jih zaposleni v stavbi zagledali, kako se oboroženi prosto sprehajajo po hodnikih, so se razbežali. Trojica je brez težav prišla mimo varnostnika pri vhodu v stavbo, saj je ta legel na tla, in se odpravila proti Balkanski ulici, kjer so jo v avtu čakali sodelavci.

Takoj ko so premiera spravili v BMW, sta ga dva od telesnih stražarjev odpeljala proti Kliničnemu centru Srbije, toda premier je bil že pred prihodom v bolnišnico mrtev: nezavesten, brez pritiska in utripa. Obdukcija na Ištitutu za sodno medicino je potrdila, da ga je krogla zadela v predel med prsmi in trebuhom. Rana je prestrelna, vsi vitalni organi v trebušni in prsni votlini pa so zelo poškodovani. Čeprav so bili ob novici o atentatu na predsednika vlade v Kliničnem centru v pripravljenosti najboljši beograjski strokovnjaki, mu niso mogli pomagati. Niti najboljša ekipa abdominalnih in kardiovaskularnih kirurgov ni mogla storiti nič. "Storili smo vse, kar je bilo v naši moči, a, žal, brez uspeha, kajti za Zorana Đinđića se je v sekundi, ko ga je zadela krogla, vse končalo," so dejali zdravniki Kliničnega centra. Zdravniki na urgentni kirurgiji so ugotovili, da je Đinđićev desni srčni prekat popolnoma uničen.

Slabo uro po sprejetju na urgentni blok in poskusih, da storijo, kar se storiti da, zdravnikom ni preostalo drugega, kot da ob 13.30 ugotovijo, da je Zoran Đinđić preminil. Okoli 14.00 je urgentni blok zapustila Ružica Đinđić, premierova soproga, oblečena v črno in s temnimi očali. Ko je vstopala v džip, jo je varovala trojica s "heklerji", ona pa je vidno potrta pogled upirala v tla.

Medtem je policija obkolila okolico. Napadalci so, po dosedanjih podatkih, pobegnili v treh avtomobilih, dveh mercedesih in BMW-ju. Policija je kmalu našla enega od mercedesov, vendar praznega. Do 13.30 je bilo središče Beograda popolnoma blokirano, telefonski promet pa zaradi nenadne preobremenjenosti ohromljen. Policija je takoj zaprla tudi vse dostope do poslopja srbske vlade, kjer se je zbralo veliko ministrov in drugih državnih uslužbencev. Vrvež je bil vse večji, saj je prišlo tudi precej navadnih meščanov. Govorilo se je, da je bil premier operiran in da je zunaj življenjske nevarnosti, pa tudi, da je mrtev. Slišati je bilo, da so napadalce aretirali in da je eden od njih ranjen. Hkrati so policisti v neprebojnih jopičih in s kalašnikovkami v rokah ustavljali in preiskovali avtomobile v najožjem središču Beograda in po mostovih. Posebej so preverjali avtomobile z zatemnjenimi stekli, nekaj voznikov takih avtomobilov so celo privedli na informativne pogovore.

Na podlagi opisov številnih očividcev iz zgradbe, iz katere so bile izstreljene krogle, je policija sestavila fotorobota morilca. Gre za srednje visokega mladeniča, starega od 25 do 27 let. Počesan je na prečo, v času atentata pa je nosil očala.

Po podatkih, s katerimi razpolaga policija, je bil atentat na srbskega premiera narejen z ostrostrelsko puško domače izdelave Zastava M-69 kalibra 7,9 mm, opremljeno z optičnim merkom. Sodeč po vstopni in izstopni rani, je bilo uporabljeno strelivo, ki ga sicer uporablja vojska, gre za kroglo s t. i. polno srajčko z veliko prebojno močjo. Ti naboji so izjemno močni, tako da premieru ne bi pomagalo niti, če bi nosil neprebojni jopič.

Puško M-69 proizvajajo že dve desetletji. Na začetku vojaških spopadov na ozemlju nekdanje Jugoslavije, v 90. letih, je bilo precej takšnega orožja razdeljenega enotam teritorialne obrambe ali odnesenega iz opuščenih vojaških skladišč, to pomeni, da evidence tega orožja ni, zato bo storilce še teže najti.

Zoran Đinđić je drugi državnik v zadnjih sto letih, na katerega je bil napravljen atentat z ostrostrelskim orožjem. Prvi je bil z ostrostrelsko puško 22. novembra 1963 v Dallasu v ZDA ubit ameriški predsednik John F. Kennedy.