turizem / Celica na Metelkovi
Dolgo pričakovani prvi pravi mladinski hotel v Sloveniji
Ksenja Hahonina
MLADINA, št. 19, 12. 5. 2003

Zapor v preobleki
© Igor Škafar
V bivše legendarne zapore na Metelkovi smo začeli kukati že lani. Pričakovali smo namreč, da se bo novi hostel odprl še pred začetkom sezone. A človek predvideva, gradbišče pa deluje v nekem svojem, samo njemu razumljivem delovnem ritmu. Nazadnje so se po Slovenije celo razširili reklamni prospekti z "nočitev že od 2.500 sit", pred vrati pa se je ravno v času našega obiska prikazal radovedni turist, ki je hotel prespati v, kakor piše na letaku, "prostorih prostosti z navdihom mladosti". A tako kot mi je videl le prazne sobice in gručico delavcev, ki so se trudili z nameščanjem luči.
Ksenja Hahonina
MLADINA, št. 19, 12. 5. 2003

Zapor v preobleki
© Igor Škafar
V bivše legendarne zapore na Metelkovi smo začeli kukati že lani. Pričakovali smo namreč, da se bo novi hostel odprl še pred začetkom sezone. A človek predvideva, gradbišče pa deluje v nekem svojem, samo njemu razumljivem delovnem ritmu. Nazadnje so se po Slovenije celo razširili reklamni prospekti z "nočitev že od 2.500 sit", pred vrati pa se je ravno v času našega obiska prikazal radovedni turist, ki je hotel prespati v, kakor piše na letaku, "prostorih prostosti z navdihom mladosti". A tako kot mi je videl le prazne sobice in gručico delavcev, ki so se trudili z nameščanjem luči.
Po besedah investitorjev - Mestne občine Ljubljana (MOL) in Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) - naj bi se otvoritev Celice, tako se imenuje hostel, zgodila konec maja. Za zamudo, kot je sporočil Tomaž Štefe, v. d. direktorja Šouhostel, sta bila kriva "deževno poletje ter dolga in snežna zima". "Poleg tega gre za adaptacijo starih avstro-ogrskih zaporov iz leta 1882 in ne za novogradnjo," je dodal.
Ko bo Celica le začela delovati, bo mladinski hotel upravljal neprofitni zavod Šouhostel, ki ga je ustanovil ŠOU. Za financiranje gradnje hotela je ŠOU prispeval 100 milijonov tolarjev, MOL pa 146 milijonov sit. Uradni cenik bo znan še pred otvoritvijo. Po sedanjih podatkih bo povprečna cena za prenočitev z zajtrkom predvidoma 18 evrov. Najnižja cena bo okrog 10 evrov. Hostel bo zagotavljal popuste za vse študente, za vse mlajše od 26 let in za organizirane skupine. Prihodki naj bi se uporabljali za kritje stroškov in izdatkov (redno in honorarno zaposleni delavci, čiščenje hostla in pranje, tekoče vzdrževanje, trženje itd.). Presežek prihodkov pa se bo odvajal za razvoj dejavnosti - za razvoj in promocijo mladinskega turizma v Sloveniji in za kulturno dejavnost mladinskega hotela. Slednja obljublja veliko, saj so v pritličju hotela, ki bo deloval vse leto, galerija, prostor za delavnice in manjša knjižnica. Kustosa v galeriji bo predlagalo društvo Sestava, ki si že vse od leta 1993 prizadeva za preobrazbo zapora v umetniški in kulturni center in je doslej v proces povabilo več kot 80 domačih in tujih umetnikov. Ali jim je to res uspelo, se še ne ve - umetniški objekti še niso dokončani. Na primer klet, kjer sta nekdanja samica in freska Ples mladosti, bo urejena šele naslednje leto. Za zdaj v prvem nadstropju vaše oko razveseli slika ruskega umetnika Maksima Isaajeva, ki je v Slovenijo prišel leta 1998. "Ker akrilna barva preveč zapira steno, sta risbo dodatno izpraskala, tako da tudi stena lažje zadiha," je pojasnil eden od arhitektov Celice Janko Rožič. Večji del sobe oziroma celice, ki ima tako kot druge sobe v I. nadstropju kovinska originalna vrata - rešetke, je torej prekrit z modro fresko. Sicer je pred leti, v tedaj že nekdanjih zaporih gostovala in živela še ena ruska umetnica, ki je na vprašanje, kako se počuti v preurejeni celici, odgovorila: "Čudovito, kot da bi živela v ikoni."
Drugi tujci so k razvoju umetniškega dela hostla prispevali na daljavo. Profesor arhitekture finskega rodu Juhani Pallasmaa, ki sicer predava v New Yorku, je posredoval svoj načrt za ureditev ene od celic. Angleški kipar Antony Gormley je iz slovenske gline, ki so mu jo poslali po pošti, izdelal 16 kipcev, ki bodo nameščeni v podu pod steklom ene od sob. Obiskovalci pa naj bi imeli priložnost v delavnici dopolniti zbirko s svojimi deli.
Skratka, vsaka soba v I. nadstropju ima neki umetniški dodatek, skupne sanitarije pa so tako rekoč zgodovinsko izročilo stavbe. "Ena celica, imenovana Kotiček miru, bo namenjena poglobljeni zbranosti," je razložil Rožič. V zidnih nišah bo predstavljenih pet največjih religij sveta: atributi hebrejske, krščanske, islamske, hindujske in budistične religije. Šesta niša bo ostala simbolično prazna. Celica v nasprotju z drugimi ne bo imela rešetk na vratih in oknih, ta odprtost bo stalna prispodoba za t. i. prostor prostosti. "V celice v I. nadstropju smo dodali manjša okna, ki v prostor povabijo dodatno svetlobo in gostu vrnejo pogled v svet, na starih oknih in vratih celic pa smo pustili rešetke v spomin in opomin, da vsak lahko premisli o meji med zapiranjem in odpiranjem."
Poleg 20 umetniško opremljenih celic (vseh ležišč skupaj je 96) v podstrešnem delu manj zahtevne obiskovalce čakajo večposteljne sobe, apartma in skupna ležišča ali t. i. dormitory. Prostor s svojimi lesenimi letvicami spominja na kakšno tipično blokovsko klet. Tukaj je tudi precej osvetljena "svetlobnica" za počitek, ki je natančno nad nekdanjo "temnico" in v kateri je zaradi preobilice sončne svetlobe že sedaj, spomladi, tropsko vroče. Mansardni del je še najmanj obremenjen z duhovi iz preteklosti, saj je bil v celoti nadgrajen. Pritličje se lahko pohvali s sobo za ljudi na invalidskih vozičkih, njim je prilagojeno tudi stopnišče pred vhodom. Vzhodni del, desno od vhoda, bo zavzemala orientalska kavarna z nizkimi sedeži. Zahodno, levo od vhoda, bo bar z internetnim kotičkom v zahodnjaškem slogu, ki se bo razširil v poletni vrt. Gostom naj bi stregli tudi v slovenski gostilni, kjer bodo poleg redno zaposlenih na recepciji in v gostinstvu delali tudi študentje turističnih fakultet ter dijaki gostinstva in turizma med opravljanjem prakse.