bušiji / Macho Man

George Bush je prešel v titovsko fazo - zdaj vse raje zaide med tovarniške delavce. Ko jim pripoveduje, kako bo povečal število delovnih mest in gospodarsko rast in kako bo s svojo veliko davčno reformo denar vrnil tistim, ki ga ustvarjajo, zveni hudo real-socialistično, pa čeprav je še Marsovcem jasno, da bo njegova reforma denar vrnila predvsem eliti, njegovim prijateljem. In tudi časopisni naslovi, ki jih navdihujejo Bushevi nastopi, zvenijo hudo real-socialistično: "Predsednik Bush med delavci!" "Bush govoril v tovarni!" Bush hoče pač pokazati, da delavci stojijo za njim, pa čeprav jih je v času njegovega mandata službe izgubilo več kot dva milijona in pol (70.000 na mesec). Kar pa vas naj ne zavede: delavci res stojijo za njim - kot orjaška kulisa, kot kolekcija prostovoljnih statistov. Čakajte, kaj se je že zgodilo, ko je obiskal tovarno plastike v Omahi (Nebraska)? Nekaj strašansko absurdnega: delodajalci, ki so Busha, heroja iraške vojne, sprejeli in objeli z vsemi udi, so delavcem, ki so statirali in mu nudili fotogenično scensko okolje, sporočili, da jim tega dneva ne bodo plačali. Bush je torej prišel, okupiral tovarno, posnel svoj propagandni TV film, delavce pa spravil ob enodnevni zaslužek in s tem ogrozil njihovo ekonomijo. Kar je absurdno: mar ni prišel delavcem povedat, da jih bo odrešil? V Hollywoodu so statisti vsaj plačani. Statiranje Bushu pa se ne izplača. Bolje rečeno - Bush se gre Hollywood, ki ga plačujejo statisti!

Nedavno je Bushu kot epski statist pozirala letalonosilka USS Abraham Lincoln, na kateri je z bojnim letalom S-3B Viking pristal v popolni pilotski opremi. Kot Tom Cruise. Z vetrom v laseh. Zdelo se je, da so končno posneli Top Gun 2. Ali pa, huh, da so Busha digitalno insertirali v Napihnjence - namesto Charlieja Sheena. Bush med vojaki! "Seksi," so dahnili nekateri mediji. "Cool," so dahnili drugi. "Dashing," so dahnili tretji. Bush, ki se je spet četrtim zazdel kot "rock star", kot Elvis, je hotel vojakom pokazati, da je eden izmed njih - pravi dec, fighter, macho. Za razliko od Francozov, ki so "mevže". Show je bil tako patetično stripovski in dionizično spektakularen, da so mediji sicer poudarili, da je Bush med služenjem vojaškega roka v Nacionalni gardi - okej, v rezervi - pilotiral letalo, pozabili pa so omeniti, da je v Nacionalni gardi služil zato, da bi se izognil služenju v Vietnamu (ja, rešil ga je daddy, tedaj kongresnik), in da tudi kot pilot Nacionalne garde ni kaj dosti letel. Iz preprostega razloga - ker je preprosto "dezertiral" (in se vpisal na Harvard Business School, huh). Svojega vojaškega roka ni odslužil. Še več, ker se ni več javljal, ni opravil letnega zdravniškega pregleda - in ker ni opravil letnega zdravniškega pregleda, je izgubil pilotsko licenco. Ergo, na letalonosilki USS Abraham Lincoln je pristal dezerter z lažnim imidžem. Še jajca je imel lažna - del uniforme okrog genitalij je imel namreč tako napihnjen, kot da so mu marketingarji tja zadaj zatlačili žogico za golf ali pa tampon. Okej, paket tamponov.

Vsi vemo, zakaj je Bush tako spektakularno in tako telegenično pristal na letalonosilki: da bi povedal nekaj zelo pomembnega, absolutno prelomnega in "zgodovinskega", kot so rekli - da je konec "velikih vojaških operacij". Je to oznanilo tako pomembno in "zgodovinsko", da je moral v udarnem TV terminu pristati na letalonosilki, ne pa v kongresu - ali na zelenici pred Belo hišo? Ne, to je bil le fotokol. Brez teže. Specialni efekt. Če bi hotel imeti "zgodovinsko" težo, bi moral oznaniti vsaj "konec vojne", toda tega ni storil. Le zakaj? Če bi oznanil "konec vojne", bi moral s pentagonskega scenarija preiti na scenarij Ženevske konvencije - moral bi izpustiti vojne ujetnike, pa tudi ustaviti lov na oficiale Sadamovega režima. V Irak bi moral spustiti mednarodno pravo, Združene narode, transparentnost. In predvsem - vojno bi moral res končati. Česar pa noče. Ne, ni šans - iraške vojne ne kani končati. Vsaj ne do 7. novembra 2004, ko bodo v Ameriki predsedniške volitve.

Bushev pristanek na letalonosilki je bil le del predvolilne kampanje. Konkurenca je zato takoj ponorela. Terry McAuliffe, predsednik Nacionalnega komiteja demokratske stranke, je rekel: "Glede na to, da je Bush zapravljal davkoplačevalski denar ter ameriške vojake in vojakinje v svoji medijski ekshibiciji uporabil kot statiste, bi moral zdaj obljubiti, da se posnetki pristanka na letalonosilki ne bodo pojavili v njegovih predvolilnih reklamah in spotih." Šur. Po tem kriteriju se v Bushevih predvolilnih reklamah in spotih ne bi smelo pojaviti nič od tega, kar je počel po 11. septembru 2001. Tudi Irak je bil le PR show, ki ga lahko mirno uvrstite v korpus predvolilnih ekshibicij. Zdaj namreč vemo, da je bilo "spontano", "zgodovinsko" rušenje Sadamovega kipa v središču Bagdada le predstava, v kateri so - ob ameriški vojski - sodelovali le uvoženi statisti, ki jih je priskrbel Ahmed Chalabi, magnat in prevarant. Zdaj tudi vemo, da je bilo dramatično, spektakularno, junaško, rambovsko polnočno reševanje 19-letne vojakinje Jessice Lynch le predstava - v času reševalne operacije, ki so jo izvršile Specialne enote (ja, tudi kamero so prinesli s sabo!), namreč v iraški bolnišnici, kjer se je zdravila ta nova pop mučenica, ni bilo niti enega samega iraškega vojaka (odšli so dva dni prej), iraški zdravniki in drugo medicinsko osebje, ki so jo večkrat operirali, jo de facto rešili, zanjo skrbeli, ji dodelili najboljšo posteljo, ji pred spanjem peli uspavanke in se z njo sprijateljili, pa zdaj poudarjajo, da so jo tudi sami ponujali ameriški vojski. In seveda, celo "padec Bagdada" naj bi bil le predstava - arabski mediji so namreč zdaj polni zgodb o tem, da je Pentagon po uvodnem zastoju, ko je operacija "Iraška svoboda" obtičala, s komando Sadamove Republikanske garde sklenil tajno kupčijo: vi odložite orožje, mi pa vam damo milijone, svobodo, imuniteto in - če hočete - ameriško državljanstvo. Ko je ameriška vojska potem prišla v "peklenski" Bagdad, o Republikanski gardi res ni bilo ne duha ne sluha, Maher Sufyan, komandant Republikanske garde, pa je izginil - in heh, zaman ga iščete na ameriškem spisku most wanted iraških zločincev. No, nekateri arabski mediji ponujajo še bolj zarotniško, še bolj sofisticirano verzijo tajne kupčije, specifično - Sadam Husein se naj bi z Bushevo administracijo skrivaj pogodil že 13 dni pred invazijo na Irak, posrednik pri kupčiji pa naj bi bila Rusija. Deal naj bi bil takle: Sadam je zahteval, da se njemu in njegovi družini omogoči miren beg v "tretjo državo", v zameno pa je jamčil "miren padec Bagdada".

Najdražja teorija zarote vseh časov

Vem, kaj ste si rekli: eh, to je le teorija zarote. Ne bodite prehitri - stvar je bolj komplicirana, kot se zdi na prvi pogled. Bush je s svojimi akcijami, s svojo retoriko, s svojimi lažnimi alarmi, s svojimi fabrikacijami in s svojimi medijskimi ekshibicijami poskrbel, da se je meja med fikcijo in realnostjo zameglila, bolje rečeno, potopil nas je v svet, ki še ni fikcija (preveč civilistov zares umre) in ki ni več realnost (za vse se izkaže, da je le PR show, dezinformacija), v takem svetu pa teorije zarote učinkujejo precej manj lunatično in dementno kot sicer, še toliko bolj, ker je prav sam Bush največji teoretik zarot. Bush je srepo trdil in fanatično zagotavljal, da ima Irak grmado najbolj smrtonosnega orožja za množično uničevanje... da je Irak le korak od atomske bombe... da Irak neposredno ogroža Ameriko... da je Irak povezan z al-Kajdo... in da bodo Iračani ameriške osvoboditelje sprejeli z ovacijami. Tudi na letalonosilki je vse to še enkrat ponovil, pa četudi je zdaj že povsem očitno, da so bile to le laži, le špekulacije, le teorije zarote. Dokazov, da je bil Irak povezan z al-Kajdo, ni. Razoroženi, obubožani, notranje razcepljeni Irak ni neposredno ogrožal Amerike. O iraški atomski bombi ni ne duha ne sluha, kakor tudi ne o grmadi iraškega orožja za množično uničevanje. Še več, komandant ekspertne ekipe, 75th Exploitation Task Force, ki je v Iraku iskala orožje za množično uničevanje, je kmalu po Bushevem pristanku resignirano sporočil, da zapuščajo Irak. Obupali so in dvignili roke - nič niso našli. Nobenega "smoking guna". Kadi se le iz teorije zarote.

Bush je torej dvoje - geopolitični macho in teoretik zarot. Kaj je značilno za machote? To, da so paranoični. In kaj je značilno za teoretike zarot? Točno - isto. Paranoja. Glejte, sovražnik je povsod! Sovražnik je večen! In tudi naša vojna proti njemu mora biti večna! Bush. Bush. In še enkrat Bush. Plus: le paranoik hudega kalibra bi počel to, kar počne Bush - kot se je namreč izkazalo, ima v Guantanamu zaprte tudi otroke. Nekateri so stari 13, 14 let, najmlajši pa jih menda šteje šele 12. Jasno, skozi Bushevo mačistično-paranoično-konspiracionistično prizmo izgledajo kot "nevarni morilci", borci al-Kajde. Kaj je še značilno za paranoični um? To, da nenehno išče dokaze, s katerimi hoče potrditi teorijo zarote, ki ji je prišel na sled. Bush je v Iraku iskal orožje za množično uničevanje - in vsak dan ga je potem tudi našel. Naslednji dan so vedno sporočili, da to ni to. Tisto, kar so našli, ni bilo orožje za množično uničevanje. Še bolj paranoično: ko se je enkrat izkazalo, da orožja za množično uničevanje ni, si je začel Bush izmišljati teorije, kako je to orožje izginilo (skrili so ga, uničili, prepeljali v druge države ipd.), ko pa tudi to ni več prijelo, je začel kot vsak pravi paranoik mahati s papirji - s tajnimi dokumenti, ki da dokazujejo, da je šlo za zaroto..., da je Francija asistirala pri begu Sadamovega klana, da je Francija v Siriji Sadamovim fantom izročila francoske potne liste, da je bila Rusija guru iraške tajne službe, da je Sirija skrila iraško orožje za množično uničevanje, da je Iran kolaboriral z al-Kajdo.

Ni teorije zarote brez "tajnih" papirjev. In ni teorije zarote brez "povezav". Teoretika zarote vedno prepoznate po tem, da dela hude, divje, nore "povezave". Kar počne tudi Bush: Sadam je "povezan" z al-Kajdo. In seveda: Sadam je "povezan" s terorističnim napadom na Svetovni trgovinski center. Tega Bush ni sicer nikoli direktno rekel, toda storil je vse, da v to "povezavo" trenutno verjame več kot polovica Američanov. Bush sicer ne zna pojasniti, kje sta Osama bin Laden in Sadam Husein, toda s tem "povezovanjem" je proizvedel skrajno teorijo zarote ("Sadam je zrežiral napad na Ameriko"), s katero je zamenjal ono drugo skrajno teorijo zarote: "Bush je sam zrežiral napad na Ameriko".

Bush si je omislil najdražjo predvolilno kampanjo vseh časov - in najdražjo teorijo zarote vseh časov. In bolj ko svojo politiko in svoje "preventivne" intervencije gradi na teorijah zarote, večjo kredibilnost daje drugim teorijam zarote, ki gradijo na vprašanjih: Kaj je Bush vedel pred 11. septembrom? Zakaj ameriška vojaška letala niso prestregla ugrabljenih letal? So eno izmed ugrabljenih letal - heroični "Flight 93" - sestrelili Američani? Zakaj so ameriške varnostno-obveščevalne službe zatajile? Kako so teroristi prišli v Ameriko in kakšno zvezo so imeli z Bushevo administracijo? So bili načrti za napad na Afganistan in Irak - pa za kaspijski naftovod, patriotsko zakonodajo in ministrstvo za domovinsko varnost - narejeni že pred 11. septembrom? In kakšna je poslovna povezava med družinama Bush in bin Laden?