Prerod spletnih medijev

Internetni mediji postajajo vse bolj priljubljeni in doživljajo nekakšen prerod. Svoje je prispevalo vojaško posredovanje v Iraku, saj se je zaradi njega obisk na večini novičarskih spletnih strani neverjetno povečal. Podobno kot v svetu je bilo tudi pri nas. Dogajalo se je celo, da so Bushevi podložniki, ki se ne strinjajo s politiko svojega vladarja, iskali bolj nepristranske novice na angleških in drugih novičarskih spletnih straneh namesto recimo na straneh FoxNews. Tega so nasprotniki Busheve politike označili s sloganom: "Ein Reich, ein Volk, ein Fuehrer, ein TV, Fox TV!" Spletni mediji so enkrat sicer že doživeli razcvet, toda pred dobrimi tremi leti so padli v nekakšen mračni srednji vek.

Če se ozremo malce nazaj v zgodovino interneta, so se s pojavom in množičnejšo uporabo svetovnega spleta začeli pojavljati najrazličnejši novičarski portali, katerih prednost so bili nizki obratovalni stroški, zaradi napihovanja vrednosti delnic pa so njihovi lastniki čez noč postali dolarski milijonarji. Sicer le navidezni, če niso pravi čas prodali svojega deleža. Pred približno tremi leti je čez vse mere prenapihnjen balon tehnoloških delnic razgnalo, spletni mediji pa so tako kot veliko spletnih podjetij začeli ugašati celo hitreje, kot so prej nastajali. Glavni razlog je bilo pomanjkanje vsaj minimalnih finančnih sredstev, novih virov pa ni bilo od nikoder. Največja vira dohodka poleg vlaganj rizičnih skladov sta bila spletno oglaševanje, ki še zdaj stopica za drugim medijskim oglaševanjem, ki mu oglaševalci še vedno bolj zaupajo, in naročnine. Uvedba plačevanja naročnin se je zdela precej smešna. Le kdo bo plačeval, pa čeprav samo drobiž, za informacije, ki jih je mogoče najti le z nekaj kliki na drugem spletnem naslovu.

Edina tovrstna naročniška spletna stran, ki prinaša prihodke, je spletna različica Wall Street Journala. Najbrž zaradi specifičnosti novic, ki jih objavlja (newyorška borza), in tudi zato, ker borzne in gospodarske novice najbolj zanimajo premožnejši sloj, temu pa ni težko odšteti nekaj deset dolarjev za mesečno naročnino. Ugašati so začele celo nekdaj megapopularne spletne strani, kakršna je Salon.com. Elektronski in tiskani mediji so začeli krčiti svoje spletne ekipe in jih reorganizirati, čeprav se to ni pretirano poznalo na vsebini. Prav iraška vojna pa je napovedala prihod boljših dni. Eden od vzrokov je zagotovo vedno bolj množična uporaba širokopasovnega interneta, kamor sodita recimo ADSL in kabelski internet. Oba omogočata prenašanje tudi bogatejših multimedijskih datotek. Samo v ZDA naj bi bilo s širokopasovnim internetom opremljenih 24,2 milijona gospodinjstev.

Nove tehnologije in spoznanja o vedenju uporabnikov interneta omogočajo tudi merjenje najrazličnejših ratingov spletnih medijev. Obiski spletnih strani so glavna prioriteta tako rekoč od uveljavitve svetovnega spleta. Najbolj obiskan spletni medij med iraškimi dogodki je bil MSNBC, obiskalo ga je 24,3 milijona različnih internetnih uporabnikov. Sledil mu je CNN z za odtenek manjšo obiskanostjo, nato so po številu obiskov sledili Yahoo News, AOL News in spletna različica časnika New York Times, ki je postala najbolj obiskana spletna stran kakšnega tiskanega medija. New York Times in tudi drugi najbolj obiskan "tiskani" spletni medij Washington Post imata recimo plačljive arhive, tako da so njune vesti na ogled le nekaj dni. Washington Post si je v Iraku privoščil celo posebnega spletnega poročevalca Travisa Foxa.

Napad na Irak pa je ravno zaradi pojava novinarjev spletnih strani nekakšna prelomnica v poročanju z bojišč. Fox, opremljen s prenosnim računalnikom in z drugimi potrebščinami, je od začetka vojne pošiljal avdio- in videoposnetke ter fotografije, ki so bile glavna privlačnost spletne strani njegovega časnika. MSNBC pa je recimo svojo multimedijsko vsebino posredoval kar 87-milijonkrat. Vendar spletne strani tradicionalnih ameriških medijev kljub največji obiskanosti niso zmagovalke. Vodilna je nedvomno katarska televizija Al Jazeera, ki je nase prvič opozorila med izganjanjem bin Ladna in talibanov iz Afganistana. Obisk na Al Jazeera.net se je povečal kar za 1208 odstotkov, več kot milijon obiskovalcev pa je bilo iz ZDA.

Čeprav so hekerji sesuli komaj zagnano angleško različico spletne strani, večine obiskovalcev arabščina ni motila. Najbolj zanimivo blago so bili ekskluzivni posnetki ameriških ujetnikov ali kakšni drugi alternativni posnetki, ki jih ameriške TV-postaje niso predvajale. Dvomljivci o pristnosti tistega, kar poročajo ameriški mediji, so drugo možnost našli tudi v britanskih spletnih medijih, še posebej, ker je bil BBC deležen graje vlade in parlamenta, da je preveč kritičen do sodelovanja Velike Britanije v koaliciji voljnih. BBC-jev World Service je marca obiskalo 5,3 milijona obiskovalcev, med najbolj priljubljenimi pa je bil tudi dokaj kritičen The Guardian Unlimited. Spletni mediji so po ugotovitvah različnih merilcev ratingov postali najbolj priljubljeni med tistimi, ki imajo dostop do interneta na delovnem mestu, saj se je število obiskov teh medijev izrazito povečalo v delovnem času in z enako naglico upadlo v popoldanskem času.

Navsezadnje so internetne povezave v večini podjetij boljše od tistih doma. S povečanjem obiskov so se povečale tudi oglaševalske tarife spletnih medijev, ki se trenutno ubadajo s tem, kako ohraniti množičen obisk v času kislih kumaric. Iraški dogodki pa so opozorili še na obstoj precej "underground" dela svetovnega spleta, na Webloge, online dnevnike, ki so v svojih kotičkih bolj ali manj prepuščeni ljubiteljem. Toda če kdo piše o vsakdanjiku v napadanem Bagdadu, premikih vojske in bombardiranju, postane to priljubljeno branje množic. Kot nekakšen online dnevnik Ane Frank je Dear_read.blogspot.com, dnevnik iz Bagdada, tako recimo imel nekaj deset tisoč obiskovalcev na dan.