denar / Do prvega milijona

Ste varčevali in se je vam je v nogavici končno nabralo nekaj denarja, pa bi radi znesek hitro ali počasi povečali? Ko smo se začeli zanimati, kam bi bilo mogoče vložiti eventualnih dvesto tisočakov, so nam nekateri borzni strokovnjaki, vljudno svetovali, naj gre lastnik denarja raje dvakrat na počitnice, kakor pa da tvega dragocene prihranke. Pa vendarle, ali lahko investirate majhne vsote?

"Iz širokega spektra finančnih storitev sta najpomembnejša borzno posredovanje in upravljanje premoženja," je razložil Stojan Nikolič iz Poteze, d. d. Pri borznem posredovanju omejitve, kar zadeva znesek vložka, pomenijo cena vrednostnih papirjev, ki ste si jih zaželeli, in stroški posredniške provizije (odpiranje računa vrednostnih papirjev 3000 tolarjev, strošek vodenja računa, pri Potezi recimo 1560 tolarjev, strošek posredniške provizije minimalno 3000 tolarjev za posle z vrednostnimi papirji znotraj enega dneva itd.), pri upravljanju premoženja pa so omejitve pri različnih borznoposredniških hišah različne. Minimalni znesek za individualno upravljanje je pri Potezi deset milijonov tolarjev, pri Iliriki pa je recimo potreben začetni vložek 1,5 milijona tolarjev. In vztrajamo...kako lahko oplemenitimo 200.000 tolarjev?

"Prva možnost, kamor lahko vložite 200.000 tolarjev, je nakup vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Najprej morate skleniti pogodbo o borznem posredovanju, nato pa lahko prek naših borznih posrednikov opravite naročila za nakup/prodajo vrednostnih papirjev po svoji izbiri," je klasično borzno posredovanje pojasnil Dejan Divjak, vodja oddelka trženja pri borznoposredniški hiši Ilirika. Začetni finančni vložek je omejen s ceno ene same delnice. In kateri vrednostni papirji so zdaj najbolj iskani? "Trgovanje na Ljubljanski borzi je trenutno zelo skromno. Največ prometa je z republiškimi obveznicami. Med delnicami se največ trguje z delnicami, ki prinašajo nekoliko višje dividende, to so delnice Luke Koper, Intereurope. Ali pa z delnicami, ki jih vlagatelji kupujejo kot strateško dolgoročno naložbo - Krkine, Petrolove, Mercatorjeve, Gorenjeve in druge."

Druga možnost za naložbo privarčevanih sredstev je vzajemni sklad. "Z nakupom točk vzajemnega sklada posredno kupite del vrednostnih papirjev, ki jih ima posamezen vzajemni sklad med svojimi naložbami," je pojasnil Divjak. Minimalen znesek za vlaganje v vzajemni sklad je enak eni točki oziroma eni enoti premoženja vzajemnega sklada, na primer ena točka vzajemnega sklada Modra kombinacija je bila na dan 21. maja 2003 vredna 523,29 tolarja. "Če vlagate znesek 200.000 tolarjev (manjši znesek), vam bolj priporočamo vlaganje v vzajemni sklad, saj to pomeni dodatno razpršitev vašega vložka oziroma premoženja. Naložba v vzajemni sklad je tudi popolnoma likvidna, saj lahko iz sklada s prodajo svojih enot kadarkoli izstopimo." Borzna posrednica Maja Razpet iz borznoposredniške hiše Certius pa je k navedenemu dodala, da bodo v prihodnje zelo donosni vzajemni skladi, katerih naložbe bodo segle onstran slovenskih meja. "Saj so delnice mnogih multinacionalnih družb na svetovno znanih borzah cenejše, kot bi bilo pričakovati glede na dejanske poslovne izide teh družb."

Najboljše pa je menda kombinirano vlaganje. V borznoposredniški hiši Argonos so nam za eventualnih dvesto tisočakov izdelali tri različne strategije, odvisno od tega, koliko je vlagatelj pripravljen tvegati. Če je previdnejše sorte in želi ohraniti svoje premoženje ter zato zahteva zelo visoko stopnjo varnosti naložbe, čeprav je posledica tega razmeroma nizek donos, lahko 50 odstotkov denarja naloži v državne obveznice RS, 25 odstotkov denarja nameni za dolgoročno varčevanje v nacionalni varčevalni shemi, 25 odstotkov pa v banki veže za krajši rok. Pričakovan donos: nekaj odstotkov več, kot znaša inflacija, to pomeni od 8 do 10 odstotkov na letni ravni.

"Uravnotežena strategija je namenjena vlagatelju, ki hoče svoje premoženje ohraniti in ga hkrati zmerno povečati, zato zahteva srednje visoko stopnjo varnosti in soliden donos," pojasnjuje upravljavec premoženja pri Argonosu Iztok Žigon. Potem je sestava naložb: 25 odstotkov premoženja se naloži v obveznice SOS2E, 25 odstotkov v prednostne delnice KD Holdinga s prednostno in kumulativno pravico do dividende, petkrat po približno 10 odstotkov se nameni za nakup posameznih delnic, ki so cenejše od 20.000 tolarjev: Aerodrom Ljubljana, Luka Koper, Livo, Slovenijales, Fructal... Pričakovani donos: 15 do 20 odstotkov na leto z možnostjo večje rasti ob prevzemih posameznih podjetij iz portfelja.

In če ste pripravljeni tvegati, lahko 30 odstotkov vložite v izbrane delnice ali izvedene finančne instrumente (opcije, terminske pogodbe) na zahodnih trgih, 20 odstotkov v izbrane delnice na Hrvaškem, v BiH ter Srbiji in Črni gori, 50 odstotkov v izbrane delnice na slovenskem trgu. Pričakovani donos: od -30 do 100 odstotkov in več. Ob tem je Žigon poudaril, da je dvesto tisočakov premajhen znesek, da bi lahko zagotovili primerno donosnost in hkrati razpršenost portfelja, saj se na primer cena delnice Lesnine približuje 140.000 tolarjem, to pa bi pomenilo 70 odstotkov celotnega portfelja.

V vseh borznoposredniških hišah začetnikom odsvetujejo samostojno investiranje na borzah. "Posebej na tujih. Če boste zadevo spremljali in se učili, morda čez nekaj let, najverjetneje čisto brez svetovalca nikoli ne bo šlo, zadeva je namreč precej kompleksna, čim greš iz 'varnega' slovenskega okolja," je dejal Jure Klepec iz borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik. In tukaj se šele začne svet velikega denarja.