Blackout!

Reakcija na veliki ameriški blackout je bila zelo podobna reakciji na 11. september, le da so bili gledalci tokrat bolj panični od žrtev. Najprej so cingljali mobiteli: "Prižgi TV!" Sledila je nejeverna šokiranost: kako je mogoče, da se kaj takega zgodi v Ameriki!? In že se je prešaltalo na teorijo zarote: teroristi! Pa: vse je naštelano, zrežirano! In: to je le del sistematičnega zastraševanja Amerike! Aha - Bush hoče dokazati, da ga Amerika res potrebuje. Glejte tiste milijone ljudi, ki kot en korakajo po New Yorku - izgledajo kot zombiji! Bušiji so jim že vnaprej izprali možgane: to zdaj je le test! Ki je uspel. Vsa tista multimilijonska množica, ki je izžvižgala župana Michaela Bloomberga in ki ima dovolj razlogov, da bi se spontano prelevila v protestno, magari "revolucionarno" množico (če bi hoteli, bi tisti dan v Ameriki vpeljali komunizem!), je hotela le čim prej domov. To je bilo vse.

In ker teorije zarote vedno dišijo po vicu, je bil do vicev le korak. V Iraku, kjer so izpadi elektrike nekaj povsem vsakdanjega, so si rekli: Če še sebi niso sposobni zagotoviti elektrike, kako jo bodo šele nam! In glede na okoliščine Iračani res nimajo razloga za optimizem. V štabu al-Kajde so si verjetno rekli: Evo, Američani so nas spet prehiteli! Tako kot so al-Kajdo prehiteli pri antraksu - in pri snajperističnem pobijanju naključnih mimoidočih. Ne, Američani ne potrebujejo teroristov - sami si storijo tisto, kar bi jim storili teroristi! Kot bi delali po načrtu al-Kajde, huh. V Afriki pa so si rekli: Amerika, dobrodošla v Afriki! Naj tudi Američani na lastni koži izkusijo, kako izgleda življenje v Tretjem svetu! Še celo Bill Richardson, nekdanji ameriški minister za energetiko, ki se je zaman trudil z reformami energetskega sistema, je dahnil, da je Amerika "velesila z električnim omrežjem Tretjega sveta".

Ameriki se je zgodil Tretji svet. Še bolje - Irak. Toda ta padec v Tretji svet je le zadnji člen verige, ki ni padla z neba. Prejšnji člen v tej verigi se imenuje "odpoklic" kalifornijskega guvernerja Graya Davisa. Predprejšnji člen se imenuje "redukcije elektrike" v Kaliforniji leta 2000 in 2001. Predpredprejšnji člen pa se imenuje "deregulacija energetskega trga". Okej, poglejmo tej mračni, pošastni resnici v oči. Za začetek, Bushevi kalifornijski republikanci so odpoklic guvernerja Davisa izsilili zato, ker je Kalifornija v globoki fiskalno-budžetni krizi, v kateri pa se je - ironično! - znašla prav zaradi hude energetske krize, ki so jo zrežirali Bushevi fantje, specifično, pohlepne, arogantne, skorumpirane, dokazano kriminalne energetske korporacije a la Enron, hja, privilegirani, monopolistični dobavitelji energije. Davis, sicer demokrat, ki je bil ves čas v vojni s temi "republikanskimi" korporacijami ("Elektrika ni svinjina"), potemtakem z Bushevim energetskim lobijem, ki ga vodi podpredsednik Dick Cheney, najprej ni hotel popustiti (kot Bushev sel se je hodil pogajat kar Kenneth Lay, direktor Enrona!), ampak je "interveniral", to pa tako, da je elektriko v imenu javnih elektro-podjetij odkupil daljnoročno, jasno, po nizki ceni, toda po vse hujših redukcijah elektrike je bil prisiljen pristati na pogoje korporacij, na višje cene - kar je budžet še bolj obremenilo in ga na koncu preluknjalo.

Če stopimo še korak nazaj: na začetku leta 2001, takoj po Bushevem prevzemu Bele hiše, se je bajeslovni Kaliforniji, eni izmed najbogatejših držav na svetu, dogajalo to, kar se je nekoč dogajalo Socialistični Federativni Republiki Jugoslaviji ali pa kaki tretjesvetni državi, v kateri vsak dan dvakrat zamenjajo režim - redukcije elektrike. Ja, sliši se absurdno in groteskno, toda prav ste slišali - Kaliforniji so izklapljali štrom. In to redno, sistematično, zarotniško, izsiljevalsko, praktično vsak dan. Ljudje so se zbudili in ugotovili, da luči ne gorijo. Da računalniki ne trznejo. Da se semaforji ne prižgejo. Da lifti ne delajo. Brez elektrike so tako ostali deli San Francisca, Sacramenta, San Diega in Los Angelesa. Običajno nenapovedano. Elektrike preprosto ni bilo. In zakaj je ni bilo? Ker so si lahko privatni, korporativni dobavitelji privoščili zarotniško izsiljevanje. In zakaj so si lahko privoščili izsiljevanje? Iz preprostega razloga: ker je država deregulirala energetski trg. Posledice tega procesa deregulacije, ki se je v Ameriki začel leta 1992, pod starim Bushem, v Kaliforniji pa leta 1998, so bile povsod hude.

Prvič, ceno elektrike je poslej oblikoval izključno trg. Štrom so prepustili tiraniji trga, podolgem in počez, še zlasti pod Bushem. O čem se je Cheney na "tajnih" sestankih dogovarjal s šefi energetskih gigantov (Enron!), ki so mu "pomagali" pisati zakon o energetiki, je še vedno top secret, jasno je le eno - nad orjaškimi korporacijami, ki obvladujejo energetski trg in ki pri tem mislijo le na profit, ni bilo več nobene javne, vladne kontrole, tako da so lahko počele, kar so hotele.

Drugič, javni distributerji so morali po novi zakonodaji prodati elektrarne, ki so prišle pod kontrolo velikih korporacij, te pa jih - v imenu večje profitne margine - niso posodabljale in primerno vzdrževale, tako da so hirale in propadale ter postajale ranljive, nezaščitene in nestabilne.

Tretjič, javni distributerji so bili elektriko poslej prisiljeni kupovati na prostem trgu, od velikih korporacij, energetskih brokerjev, bazično arhitektov te deregulacije, ki pa so začeli deregulirane cene vse bolj navijati. Ni čudno: če pustiš, da o strateško tako pomembni stvari, kot je elektrika, odloča trg, se kmalu zgodi, da začne trg cene noro napihovati - jasno, z redukcijami. Ljudem izklopiš elektriko in potem so zanjo pripravljeni plačati več - samo da je! Ker nočejo imeti občutka, da živijo v Tretjem svetu. Ali pa v socialistični deželi, ki je itak ni več.

In četrtič, že itak dotrajano ameriško omrežje, v katerega se je nazadnje sistematično investiralo v petdesetih (!), je ogrožala vse hujša preobremenjenost: ker se je elektrika znašla na prostem trgu, je bila pač cena odvisna od tekočega, dnevnega licitiranja... zato je elektrika ves čas šibala sem ter tja... nekontrolirano, kaotično in neglede na distanco... z enega konca Amerike na drugega... od brokerja do regionalnega distributerja... in s tem nevarno obremenjevala omrežje... s čimer so bili ustvarjeni pogoji za odpoved sistema... ee, za "kaskadni efekt", ki je v četrtek v desetih sekundah ustavil 100 elektrarn in ubil Ameriko. Profitnim sistemom se vedno zmeša. Spomnite se Elvisa.