zabava / Nora evolucija

Računalniške igrice so krvavo resna zadeva. Predvsem se jim sploh ne sme reči igrice, saj jih tako imenujejo samo še tisti kenozoični starši, ki še vedno živijo v dobi Pacmana in Jet Set Willyja, medtem ko je PC-jaška in konzolastična industrija v resnici napredovala do točke, ko je za zaobvladanje najboljših predstavnic večine igralnih žanrov potrebnega bistveno več talenta, znanj in čiste duhovne širine, kot jih na delovnem mestu zahtevajo od marsikaterega uslužbenca v celotni življenjski karieri. Poleg tega so te igre ne eden redkih, temveč vse prepogosto kar edini sprostilni ventil za vso tisto grenko zafrustrirano rušilno energijo brihtnega in sposobnega ter hkrati mozoljastega in zadrgnjenega najstnika sredi najbolj turbulentnega obdobja v osebnostnem razvoju. Odkar je vsesplošno brstenje silikona uporabniku omogočilo, da svoj za vekomaj živčni sprožilni prst veselo vihti tudi po internetnih kanalih in namesto dolgočasnih računalniško vodenih botov v živobarvno žolco transformira sovrage iz mesa in krvi, divja po cybervesolju ena najsrditejših in najkrvavejših vojn, kar jih pomni človeštvo. Gre za vojno, ki ne pozna premirja, milosti ali kakršnih koli prostorskih omejitev, in čeprav gre v bistvu za vojno vseh proti vsem, vojno izrazitih individualistov, se začnejo tudi mnogi volkovi samotarji sčasoma organizirati v enote in te osnovne pripadnostne enote se v vojni za e-prestiž popularno imenujejo klani.