srbija / Čudežna kronika skrivanja

Prejšnji teden sta v Beogradu izšli knjigi dveh svetovno znanih srbskih piscev. Nobeden od njiju zaradi objektivnih okoliščin svojega najnovejšega dela ni sam predstavil občinstvu, saj ne enega ne drugega ne more izslediti niti policija. Gre za Miro Marković in Radovana Karadžića. Čeprav se pisca skrivata pred roko pravice, na nobeni od predstavitev ni bilo opaziti policistov. Obe sta potekali tik pred zelo priljubljenim knjižnim sejmom, ki ga vsako leto pripravijo v srbski prestolnici. Zbirka intervjujev Mire Marković je ostala skoraj neopažena, Karadžićev roman pa se je uvrstil med najbolj iskane sejemske naslove.

Novo knjigo najbolj iskanega haaškega begunca Radovana Karadžića Čudežna kronika noči je izdala založba Igam, katere lastnik je nekdanji minister za informiranje v Vladi Republike srbske Miroslav Toholj. Založnik je knjigo žanrsko uvrstil med roman in avtobiografijo, na predstavitvi pa opisal, kako se je rokopis znašel pri njem: "Ne vemo, ali je elektronska različica Karadžićeva ali je rokopis pretipkavala kaka druga roka, roka katerega od njegovih bližnjih. To vesta le bog in pisec tega romana, mi lahko zgolj ugibamo."

Dogajanje romana je postavljeno v leto 1980 v sarajevski Centralni zapor. Zanimivo je, da je bil prav tega leta Radovan Karadžić dejansko zaprt, ker je bil obtožen gospodarskega kriminala. Glavna junaka sta psihiater Jakob Crnković in njegova žena špansko-židovsko-srbskega rodu Žana. Zanimivo je, da se enako kot glavna junaka romana piše predsednik državljanskega združenja Skupaj do resnice, ki se zavzema za odcepitev Republike srbske od Bosne in Hercegovine, torej za uresničitev tega, za kar si je prizadeval tudi sam Karadžić.

Založnik Karadžićeve knjige pravi, da je rokopis romana dobil pred mesecem dni in se takoj lotil tiskanja.

"Zdaj me bodo številni ljudje spraševali, ali vem, kje je Radovan Karadžić, a moral jih bom razočarati," pravi Miroslav Toholj. "Ne vem, kje je Radovan, rokopis pa sem na disketi dobil prek nekih drugih ljudi. Kolikor vem, je disketa mesec dni potovala po različnih kanalih, preden je prišla do mene." Zagotavlja še, da se zanesljivo ve, da je Karadžić zadnje strani svojega romana napisal konec avgusta letos.

Karadžićeva junaka sta v Bosno prišla po kazni, ker je bilo njuno ravnanje družbenopolitično nesprejemljivo, Jakob pa je leta 1980 končal kot politični zapornik v sarajevskem Centralnem zaporu. Roman podrobno opisuje zaporniški vsakdanjik in nenavadno okolje, kjer so se na kupu znašli lopovi, morilci, politični zaporniki in nepomembni žeparji. Pisec se spominja, da je bil zapor tisto poletje prepoln komunističnih disidentov, ki so jih za zapahe spravili zgolj zato, da se ne bi mogli veseliti novice o Titovi smrti. Vrhunec roman doseže na dan Titove smrti oziroma noč pred tem, ko zapornikom pustijo prižgane vse luči.

Pisec Čudežne kronike noči trdi, da se je prav te noči začel razpad SFRJ in da je bilo prav takrat zasejano seme vseh spopadov in zla, ki ga je pozneje doživela Bosna.

Radovan Karadžić je bil torej v tistem času leta 1980 dejansko v zaporu. Prestajal je 330-dnevno zaporno kazen zaradi gospodarskega kriminala, vendar je bil nazadnje oproščen obtožbe. Pozneje je trdil, da so mu vse skupaj podtaknili in da je bil v resnici politični zapornik. Tistim, ki poznajo to zgodbo, v junaku romana Jakobu Crnkoviću torej ni težko prepoznati pisca samega.

Miroslavu Toholju, ki zadnjih nekaj let živi v Beogradu, je jasno, da ga bo zaradi izdaje Karadžićeve knjige marsikdo napadal. Zato vse kritike poziva, naj najprej preberejo knjigo. "Trdim, da je to zelo kakovostno delo, o knjigah pa je tako ali tako najbolje soditi neodvisno od življenjepisov njihovih avtorjev. Vem, da bodo zdaj ljudje kar planili name, vendar lahko rečem, da le opravljam svoje delo. Vsak založnik na svetu bi si želel izdati tako ekskluzivno knjigo," pravi Toholj in dodaja, da je že dobil ponudbe za prevod Karadžićevega romana v ruščino in grščino.

Mira

Nekdanja predsednica JUL-a Mira Marković, žena Slobodana Miloševića, je pred letom in pol, tik pred smrtjo premiera Zorana Đinđića, pobegnila iz Srbije. Vse od takrat se skriva pred Interpolom, ki je na zahtevo srbskih oblasti za njo razpisal tiralico zaradi suma, da je bila vpletena v atentat na nekdanjega srbskega predsednika Ivana Stambolića.

Njeni sodelavci so predstavili njen najnovejši izdelek Shranite to knjigo, natisnjen v veliko skromnejši izdaji kot njena prejšnja dela, za katera je bila značilna draga tehnična in oblikovalska oprema. Gre za zbirko 26 intervjujev, ki jih je nekdanja srbska prva dama dala med letoma 1999 in 2003.

Novo knjigo Mire Marković je predstavil njen nekdanji strankarski kolega in profesor na beograjski univerzi Vladimir Štambuk. "Mira Marković, ki si je vedno prizadevala za lepši svet, v tej knjigi govori o tem, kaj je na svetu slabega, grdega in kaj bi bilo lahko boljše in lepše. To svojo doslednost, načelnost vsakič sklene z zagotovilom, da če ne bo nikogar več, ki bi se boril za levo opcijo, se bo borila sama," je pojasnil Štambuk.

Markovićeva je za to izdajo napisala poseben predgovor, na predstavitvi pa ga je prebrala igralka Ljiljana Sedlar: "To je le nekaj iz kopice intervjujev, ki sem jih dala predvsem tujim medijem, televizijam in tiskanim medijem, pa tudi jugoslovanskim časopisom v času od napada na Jugoslavijo do takrat, ko sem bila pod pritiski in zaradi groženj marionetne oblasti v Beogradu prisiljena ne vrniti se v državo, ki sem jo bila zapustila iz zasebnih razlogov in le za kratek čas."

Na predstavitvi sta bila od vseh članov družine Mire Marković navzoča le njen vnuk in snaha, žena njenega sina Marka, ki je na begu že od oktobra 2000. Poleg njiju je bila tam tudi peščica oboževalcev.

Beograjski založnik knjige Mire Marković Dragan Hadži Antić, nekdanji glavni urednik državnega propagandnega glasila Politike, ne skriva, da je pogosto v stikih z avtorico: "Tako rekoč vsak dan sem v stiku z Miro Marković. Nekajkrat na teden se slišiva, vedno pa pokliče ona. Ker ima vse moje telefonske številke, se oglasi in povpraša, kaj je novega."