Lovci na srečo upajo zaman

Loterija Slovenije že od leta 1987 prireja klasično igro na srečo 3 x 3 plus 6, ki je kombinacija tombole in številčne loterije. Ker glavni dobitek pri tej igri od 39. kroga, to je zadnjih 17 tednov, ni bil izžreban, se je v skladu za glavni dobitek nabralo rekordnih 82 milijonov tolarjev, srečni dobitnik pa je bil izžreban šele 10. januarja. Igralci na srečo so zaradi tega prodajna mesta Loterije Slovenije obiskovali pogosteje in kupovali vse več kartic, da bi le prišli do glavnega dobitka. Loterija Slovenije je že od 39. kroga stalno povečevala emisijo natisnjenih kartic. Z začetnih 100.000 je emisija za drugi krog, to je 10. januarja, narasla na 220.000 kartic. Kupci oziroma lovci na srečo so kartice pokupili že prve dni v tednu, tako da jih ob koncu tedna, ob petkih in sobotah, na večini prodajnih mest ni bilo več mogoče dobiti. Prodajalci srečk Loterije Slovenije, večinoma so samostojni podjetniki, ki srečke in igro loto prodajajo za provizijo, ki jo določi Loterija Slovenije, dodatnih srečk, čeprav bi jih lahko prodali, ne morejo naročiti, saj jih Loterija na prodajna mesta distribuira po načelu t. i. dirigirane distribucije. Kot je pojasnila predstavnica Loterije Slovenije gospa Janja Mozetič, dirigirana distribucija pomeni, da za vsak krog za vsako prodajno mesto pregledajo število prodanih kartic za najmanj zadnje tri kroge in na podlagi distribucije določijo število kratic za naslednji krog. Večino kartic posameznega kroga, od 85 do 90 odstotkov emisije, na prodajna mesta distribuirajo na podlagi dirigirane distribucije, preostale kartice, 10 do 15 odstotkov, pa lahko prodajalci po potrebi naročijo še dodatno. Loterija tako do četrtka razdeli celotno tedensko emisijo po prodajnih mestih, dodatnih količin pa prodajalci ne morejo naročiti, ker jih ni več na zalogi.

Prodajalci živijo od provizije, ta pa je na različnih prodajnih mestih različna. Kot že rečeno, jo določi Loterija glede na povprečje prodanih kartic, znaša pa od 4 do 9 odstotkov. Prodajalci bi si želeli naročiti več kartic, a jim Loterija tega ne odobri, čeprav bi na teden mimogrede prodali celo po 1000 kartic več, tako pa so tudi po nekaj dni brez kartic. Čeprav so vse poslovalnice računalniško povezane z bazo na sedežu Loterije v Ljubljani, kjer lahko njihove zaloge vsak trenutek preverijo, in je razvidno tudi, kdaj jim kartic zmanjka, saj so vse oštevilčene, poslovalnicam, ki jim kartic zmanjka, dodatne količine ne pošljejo.

Loterija je sporočila tudi podatek o številu natisnjenih in številu prodanih kartic, iz katerega je razvidno, da od 39. kroga, ko je bil nazadnje izžreban glavni dobitek, v posameznih krogih niso prodali od 50 do 2000 kartic. V 45. krogu od celotne emisije 130.000 kartic niso prodali le 50 kartic, v 52. krogu pa od emisije 180.000 kartic niso prodali 1937 kartic, kar pomeni, da jih ne razporedijo pravilno oziroma jih nekatera prodajna mesta vračajo, čeprav bi jih drugje mimogrede prodali.

Toda glavni dobitek se ne skriva v kupčku neprodanih kartic. Predstavnica Loterije je pojasnila, da se po matematičnem izračunu en glavni dobitek lahko izžreba le, če bi bila prodana emisija 592.704 kartice. Celotno emisijo kartic je Loterija natisnila le ob večjih, jesenskih ali novoletnih žrebanjih, ko so kartice ene emisije prodajali po dva meseca in več. Lovci na srečo v igri 3 x 3 plus 6 lahko le upajo na veliko srečo, saj je, tudi če bi pokupili celotno emisijo kartic, za glavni dobitek manj kot 50 odstotkov možnosti, da bo izžreban, ker ostanejo ob izdanih 200.000 karticah do celotne emisije vseh možnih kombinacij kartic še 372.704 kartice.

Loterija Slovenije, ki je prireditelj te klasične igre na srečo, mora v skladu z 9. členom pravil igre na srečo 3 x 3 plus 6 zagotoviti sklad za dobitke v vrednosti najmanj 40 odstotkov od izdanih kartic. "To pomeni, da prireditelji ne moremo natisniti neomejene količine kartic, saj bi, če s prodano količino kartic glede na natisnjene kartice za posamezen krog ne bi zagotovili s pravili določnega minimalnega sklada za dobitke, tega morali dopolniti z lastnimi sredstvi," so pojasnili pri Loteriji Slovenije. Deveti člen pravil iger na srečo natančno določa, da mora "sklad za dobitke znašati najmanj 50 odstotkov od vrednosti prodanih kartic, vendar ne manj kot 40 odstotkov vrednosti izdanih kartic".

Oglejmo si emisijo natisnjenih kartic na primer za 51. krog. Natisnili so 200.000 kartic in jih poslali v prodajo, prodali so jih 191.439. Kartica stane 150 tolarjev, torej to skupaj znese 28.715.850,00 tolarjev. Od tega gre v sklad za dobitke 50 odstotkov. Ker se sklad za glavni dobitek pač polni vsak teden posebej, je pojasnilo Loterije, ki govori o tem, da bi morali sklad dopolniti z lastnimi sredstvi, izgovor, ki ne vzdrži. Tveganje Loterije je tako rekoč nično, ona pač ne igra na srečo, na srečo igrajo le igralci. Loterija je od 39. kroga v letu 2004 do 2. kroga v letu 2005 s prodajo kartic 3 x 3 plus 6 (prodali so jih 2.184.479 po ceni 150 tolarjev) zaslužila skupaj 327.671.850,00 tolarjev. Logično je torej, da se Loteriji splača emisijo kartic zviševati počasi, saj se ji tako nabere več denarja.