zgodovina / Slovenija šele po letu 1991

Preučevali ste več italijanskih učbenikov. Ali se zelo razlikujejo med seboj?

Predelal sem štiri do pet italijanskih učbenikov za srednje šole. Med njimi ni bilo, kar se tiče zgodovine, velikih razlik pri kvantiteti in tudi ne pri kvaliteti. Nekaj majhnih razlik je sicer pri obravnavanju tržaškega vprašanja. Nekateri učbeniki vsebujejo nekaj dodatkov glede tega vprašanja, vendar to le v dveh, treh primerih.

Potemtakem se gimnazijci in dijaki v Furlaniji - Julijski krajini učijo enako o zgodovini sosednjih Slovencev kot njihovi vrstniki v Piemontu ali Kalabriji?

V Italiji ni nekega predpisanega učbenika za srednjo šolo, temveč jih obstaja kar nekaj. Učitelj pa je tisti, ki se odloči, kateri učbenik bo uporabljal pri pouku. Podobno je tudi v Sloveniji, le da je pri nas izbira manjša tudi zaradi precej manjšega tržišča. V Italiji učbenike potrdi strokovni svet pristojnega ministrstva. Učitelji pa lahko sami izbirajo med množico učbenikov.

Kdaj ste pri proučevanju italijanskih zgodovinskih učbenikov prvič zaznali omembo Slovencev?

Slovenci kot narod se zelo malo omenjajo. Prvič so omenjeni pri avstro-ogrskih nacionalnih vprašanjih, ko naštevajo narode, ki živijo na Avstro-Ogrskem.

Kaj pa prej? Ali Slovencev ne omenjajo niti kot Slovane, Sciave ali kaj podobnega, narod, ki živi na meji z italijanskim prebivalstvom?

Ne, tega nisem opazil. Omenja se le recimo pokristjanjevanje Slovanov s strani Cirila in Metoda.

Kaj pa Karantanija, ki je bila državna tvorba skorajda na mejah sedanjega italijanskega ozemlja?

Sploh ne. Slovenci se omenjajo v drugi polovici devetnajstega stoletja pri narodnostnih vprašanjih kot eden izmed narodov v avstro-ogrski monarhiji. Potem se omenjajo pri oblikovanju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vendar jih spet le naštevajo kot enega izmed narodov te nove večnacionalne države in pozneje kraljevine Jugoslavije. Malo večji pomen dobijo Slovenci pozneje pri tržaškem vprašanju. Nekateri učbeniki dajejo večji poudarek tej temi, drugi manjši. Nato se Slovenci spet bolj omenjajo ob razpadu Jugoslavije, kot del nekdanje Jugoslavije in kot ena izmed držav, ki so nastale po razpadu Jugoslavije leta 1991. To je vse. Sicer se Slovenija in Slovenci praktično ne omenjajo. Poudarek pri razpadu Jugoslavije je na večnacionalni državi. Ne spuščajo pa se v podrobnosti pri posameznih narodih. V enem izmed učbenikov sem pri zbirki virov našel tudi poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije iz leta 2001. Omenjena komisija je leta 2001 končala preučevanja slovensko-italijanskih odnosov v obdobju 1880-1956. Na koncu so napisali skupno izjavo, ki je omenjena v tem učbeniku.

Italijanski skrajni desničarji še posebej v zadnjem času Slovence zaradi problematike kraških fojb, kjer naj bi po vojni pobili tisoče Italijanov, označujejo kot genociden narod. Italija pa je 10. februar tudi razglasila za dan spomina na žrtve fojb ter na množičen izgon Italijanov iz Istre in Dalmacije. Koliko in kaj se italijanski dijaki učijo o tej temi?

Pri tržaškem vprašanju se govori tudi o fojbah. Zadeva je predstavljena dokaj objektivno, saj sta predstavljena vzpon fašizma in fašistično nasilje, ne samo nad Slovenci, temveč se omenjajo tudi Istrani in drugi na splošno. Pozneje se omenja tudi nasilje partizanskih oblasti po letu 1945. Vendar so to bolj izjeme kot pravila, saj je to omenjeno le v enem učbeniku.

Torej je neki nenaklonjen, morda celo malo sovražen odnos do Slovenije bolj kot ne delo medijske propagande italijanske desnice.

V Italiji je na oblasti desnica, ki pač povojno problematiko medijsko napihuje. V učbenikih pa ni napihovanja. Našel sem le kakšno nekorektnost. Recimo, da objavijo kakšno sodobno karto po letu 1991, na kateri je označena meja iz leta 1920. Vendar so to po mojem mnenju tehnične površnosti, ne pa neka namigovanja ali napihovanja.

Kako pa je s pobojih Italijanov v fojbah? Kakšne številke se omenjajo? Italijanski desničarji razglašajo na tisoče pobitih v znameniti fojbi pri Bazovici. Po drugih virih pa tam sploh ni bilo povojnih pobojev.

Mogoče se malce napihuje le v učbeniku, ki se bolj posveča tej tematiki. Vendar je izšel pred letom 2001, ko še ni bila sprejeta skupna italijansko-slovenska zgodovinska izjava. Drugih napihovanj ni. Sicer pa se vse te teme obdelujejo zelo na splošno. Slovence pred letom 1991 omenjajo kot del neke druge države, ne pa neki samostojen narod, ki ima nacionalne težnje.

Ali imajo drugi nekdanji jugoslovanski narodi, recimo Hrvati in Srbi, kaj večji poudarek v zgodovinskih učbenikih kot Slovenci? Recimo zaradi izgona "ezulov" iz Istre in Dalmacije?

Nekaj malega se omenja. Vendar je bilo tudi v Italiji sproženo vprašanje, zakaj v učbenikih ni več poudarka na tržaškem vprašanju, ezulih, Istri in Dalmaciji. Tega v italijanskih učbenikih res praktično sploh ni. Razen takrat, ko najdeš poseben dodatek, ki da določeni temi poseben poudarek.

Učbenik s poudarjeno obmejno tematiko pa se najbrž uporablja bolj v mejnih območjih s Slovenijo.

Med drugim ga uporabljamo tudi v naši šoli. Naša šola je šola s prilagojenim programom in pri nas recimo uporabljamo učbenike za splošno zgodovino, za italijansko zgodovino, za slovensko zgodovino v italijanščini, v prihodnosti pa načrtujemo tudi učbenik z regionalno zgodovino Istre.

Kaj pa nekdanja italijanska ozemlja, recimo Reka, Zadar, Dalmacija pa tudi slovenska Primorska? Ali jih omenjajo kot nekakšna italijanska izgubljena ozemlja?

To se omenja le s prebujanjem italijanskega irendetizma, ko se začne italijanska država v drugi polovici devetnajstega stoletja ukvarjati s kolonializmom. Takrat se ta ozemlja omenjajo kot del politike in javnosti, ki je nagnjena k irendentizmu in zahteva priključitev teh ozemelj Italiji. Vendar tu nisem zasledil veliko podrobnosti.

Kdo so glavni pisci italijanskih zgodovinskih učbenikov oziroma iz katerega dela Italije prihajajo?

Večina italijanskih založb, ki izdajajo šolske učbenike, je v srednji in severni Italiji, od Rima navzgor, Firence, Bologna, Brescia, Milano ... Iz južne Italije je zelo malo učbenikov.

Koliko so stari učbeniki, ki ste jih proučevali?

Večina je bila novejših izdaj iz leta 2001 do leta 2003. Novejše izdaje so morda malo spremenjene. V Italiji se namreč učbeniki menjajo še veliko hitreje kot v Sloveniji. V starejših italijanskih učbenikih je bilo še veliko manj poudarka na Sloveniji. V učbenikih pred letom 1991 pa Slovenije malodane ni bilo.

Če bi bili pisci učbenikov bolj iz vzhodne Italije, bi bilo morda več poudarka tudi na Sloveniji?

Sam nisem zasledil nobenega tržaškega zgodovinarja, ki bi se ukvarjal s pisanjem učbenikov. Večina tržaških zgodovinarjev, ki jih poznam, se bolj ukvarja s srednjeveško ali sodobno kot pa z novejšo zgodovino.

Vi ste tudi študirali zgodovino v Trstu. Koliko je bilo poudarka na slovensko-italijanski zgodovini na univerzitetni ravni?

Študij na italijanskih fakultetah se precej razlikuje od tistega na slovenskih fakultetah.

Pri predavanjih je poudarek na proučevanju določenih tem v podrobnosti, npr. zgodovina Judov v srednjem veku, obči zgodovini pa se ne posveča toliko pozornosti. Na izpitu pa se ocenjuje znanje na obeh ravneh. V Ljubljani to poteka nekoliko drugače, saj se pri predavanju obravnavajo tudi širše tematike zgodovine, bistvenih razlik pa ni.