nove tehnologije / Bananska unija

"Evropa ne sme postati bananska republika," je sredi februarja v glavnem mestu Evropske unije Bruslju tulilo nekaj sto demonstrantov iz vse Evrope. Opremljeni s transparenti in z zastavami EU, na katerih so bile namesto zvezd banane, so pred uradi EU protestirali zaradi nedemokratičnega sprejemanja evropske direktive o patentiranju programske opreme. EU naj ne bi bila demokratična združba, ampak navadna despotska bananska republika, kjer je demokracija utopija. Vzrok je brezbrižnost evropske komisije in evropskega sveta, ki ne upoštevata niti volje evropskih parlamentarcev niti volje poslancev parlamentov posameznih držav EU. Evropski parlament je namreč z večino glasov zavrnil predlog direktive o patentabilnosti računalniško izvedenih izumov oziroma o patentiranju računalniške programske opreme po ameriškem vzorcu, kot jo označujejo njeni nasprotniki. Evropski parlament je evropski komisiji s tem sporočil, naj pozabi na sedanji osnutek direktive in naj napiše novega. Tako bi se sprejetje zakonodaje o patentabilnosti računalniško izvedenih izumov zavleklo za nekaj let. Sedanjemu osnutku sporne direktive nasprotuje tudi večina nemških parlamentarcev pa španski, nizozemski ... V Sloveniji je že nekaj časa dosežen konsenz o podpori sprejetja direktive in v državnem zboru niti ni bilo kakšne večje razprave.

Odločitev evropskih parlamentarcev bo, kot kaže, ostala brez večje teže. Glede na razpoloženje, ki vlada med predstavniki vlad članic EU, naj bi jo evropski svet sprejel že na naslednjem ministrskem srečanju. Prav neupoštevanje volje evropskih parlamentarcev in tudi poslancev parlamentov posameznih držav je povod za obtožbe, da EU postaja "bananska" skupnost, v kateri najvišji predstavniki ne upoštevajo volje ljudstva. Če bodo predstavniki držav članic EU sedanji osnutek direktive sprejeli, jo bodo evropski parlamentarci dobili le v drugo branje. To pomeni, da bo v veljavi ostal sedanji osnutek in bodo lahko predlagali le nekatere manjše spremembe. Glavni očitek sedanji direktivi je njena velika ohlapnost, ki naj bi omogočala precej različne zakonske interpretacije.

Sprejetje direktive o patentabilnosti računalniško izvedenih izumov je nekakšen dvorezen meč. Nekateri, predvsem tehnološki velikani, vidijo v njej večjo zaščito, manjši igralci pa nevarnost za svoj obstoj. A bolj kot sama direktiva je sporno sprejemanje. Ob neupoštevanju volje evropskega parlamenta se zagotovo postavlja vprašanje, kakšen smisel imajo sama institucija in splošne volitve poslancev pod krinko demokratičnosti. Če so odločitve v skladu z interesi evropskih vlad, je vse v redu, če niso, pa obstajajo drugi mehanizmi, kako mimo volje parlamentarcev. Še bolj kot slednje je skrb zbujajoče grobo lobiranje globalnih tehnoloških velikanov v državah, katerih vlade so nasprotovale sprejetju sporne direktive. Danski gospodarski časopis Borsen je sprožil veliko ogorčenje z objavo novice, da Bill Gates oziroma Microsoft grozi danski vladi, če bo še naprej nasprotovala sprejetju direktive o programskih patentih. Kot poroča Borsen, naj bi bil Gates namignil danskemu premieru Andersu Foghu Rasmussenu, da bi se zaradi nadaljnjega danskega nasprotovanja lahko pripetilo, da bi Microsoft zaprl svoje dansko podjetje Navison, ki ga je ameriški tehnološki velikan prevzel leta 2002. Delo bi izgubilo kar 800 zaposlenih, to pa bi bil hud udarec za razmeroma majhno dansko visokotehnološko gospodarsko panogo. To je zelo razbesnelo dansko socialdemokratsko opozicijo; vse skupaj je označila za navadno izsiljevanje in glasno opozorila, da nobena korporacija nima pravice narekovati danske politike. Microsoft je vse takoj zanikal. Priznali so, da so se z danskim premierom res pogovarjali o patentni zakonodaji, toda obstoj Navisona ni bil nikdar vprašljiv. Podobne zgodbe kot na Danskem so se pojavile tudi v drugih članicah EU z upornimi vladami. Poljski gospodarski časopis Gazeta Wyborzca je januarja objavil, da so poljske podružnice Siemensa, Nokie, Philipsa, Ericssona in Alcatela poslale pismo predsedniku poljske vlade in ga med drugim opozorile, da bodo resno premislile o nadaljnjih naložbah na Poljskem, če bo država še naprej odločno nasprotovala sprejetju direktive. Ravno poljska vlada je dvakrat zahtevala, da se sprejetje programske direktive odloži, dokler ne bo jasen njen vpliv na mala in srednje velika podjetja. Toda kmalu zatem so Poljaki objavili, da ne mislijo nasprotovati v nedogled. Tretja zgodba je iz Nizozemske, kjer je eden od šefov Philipsa jasno povedal, da bo korporacija začela premišljevati o selitvi razvojnih oddelkov za programsko opremo iz EU, če direktiva ne bo sprejeta.

Nasprotniki direktive vidijo v vsem tem zaroto. Velika evropska tehnološka podjetja naj bi programsko opremo tako ali tako razvijala v državah Daljnega vzhoda, še posebej na Kitajskem. Svoje tamkajšnje proizvode pa naj bi kasneje patentirala v Evropi in s tem uničevala manjše konkurente. Z drugo teorijo zarote povezujejo imenovanje irskega predstavnika Charlieja McCreevyja za komisarja EU za notranji trg. Irska naj bi bila zahtevala komisarja ravno za to področje, saj naj bi bila s tem skušala zagotoviti ekspresno sprejetje direktive. Komisar McCreevy naj bi imel glavno besedo pri tem, ali bo evropska komisija napisala novo direktivo ali bo vztrajala pri stari. Microsoft, ki ima na Irskem glavno centralo, je menda eden tamkajšnjih največjih davkoplačevalcev. Irska naj bi torej pobrala levji davčni delež od evropskih poslov ameriškega tehnološkega velikana. Po mnenju najbolj ogorčenih nasprotnikov direktive so Microsoftova predstavništva v drugih državah le malce večje marketinške agencije, glavni dobiček pa se steka na Irsko.