evropa-zda / Nasvidenje v naslednji vojni

Po dolgem času nas je spet obiskal Bush. In da bi bila teža obiska večja, je svojo evropsko turnejo začel v našem glavnem mestu - Bruslju. Ko pridejo naši politiki v Washington, nimajo nikoli velikih, dolgih govorov. Očitno jim ne pustijo. Toda ko pride Bush v Evropo, mu naši vedno pustijo, da ima velike, dolge govore. Jasno, tudi ob tej priložnosti ga je imel, začel pa ga je takole: "Veste, na tej poti v Evropo grem po velikih stopinjah. Pred več kot 200 leti je v Evropo prišel Benjamin Franklin in bil sprejet z velikim navdušenjem." In kot se spomni Bush, je bil Franklin tedaj v Evropi bolj znan kot Newton, Leibnitz, Voltaire in ostali evropski veleumi. Še več: "Skoraj ni bilo kmeta ali državljana, ki ga ne bi imel za prijatelja človeštva." In potem želo: "Sam sem računal na podoben sprejem. Toda zunanja ministrica Condoleezza Rice mi je rekla, naj bom realist." Ha! Ha! Ha! Razumete, ne, Bush se je malce pohecal. Atmosfero je hotel malce razbremeniti - in že kar vnaprej relativizirati svojo antiromanco z Evropo. Hej, glejte me - v resnici sem kul! Bil je hladen dan, sneg je naletaval, Bruselj je zmrzoval - Bush, nesojeni "prijatelj človeštva", je skušal Evropi vdahniti malce topline.

A da ne bo kakega nesporazuma - Bush res ni Benjamin Franklin. Franklin je bil prvi Američan - trgovec, ki se je prelevil v vrhunskega izumitelja, znanstvenika, publicista, filozofa, avtobiografa (ja, svojo avtobiografijo je napisal sam!), briljantnega diplomata, čudovito pragmatičnega politika in gentlemana. In seveda - iz britanskega lojalista se je prelevil v revolucionarja, v arhitekta ameriške osamosvojitve, v enega izmed Očetov nacije. Zraven je bil pri oblikovanju vseh temeljnih, ustanovnih ameriških dokumentov, tudi pri Ustavi in Deklaraciji o neodvisnosti. Franklin je definiral Ameriko - in ameriškost. Francoze je prepričal, da so stopili na stran ameriške revolucije - brez te poteze bi se ameriška revolucija odvrtela bistveno drugače. Če sploh. In Britance, ki jih je vrgel iz Amerike, je potem prepričal, da so podpisali mirovno pogodbo. Franklin je bil umetnik mednarodnih alians... ee, koalicij. Ko je umrl, so v Franciji masovno žalovali - v Ameriki njegove smrti skoraj niso opazili. Zakaj? Ker mu niso nikoli odpustili, da je bil tako nor na Evropo, predvsem na Francijo. Če Franklina primerjate z Bushem, potem se zdi, da ni bil le prvi, ampak tudi zadnji Američan.

Ne, Bush definitivno ni Benjamin Franklin. Toda ironija je v tem, da so ga v Evropi sprejeli kot Benjamina Franklina. Z velikim navdušenjem. Z rdečo preprogo. S komplimenti. Zbral se je evropski jet-set in užival v njegovem nastopu. Evropo so mu dali v najem - evo, George, naj bo Evropa tvoj oder! Pustili so, da je imel na tiskovnih konferencah zadnjo besedo. In da bi lahko čim bolj briljiral, so regije, v katerih se je gibal, spremenili v varnostne trdnjave - v Nemčiji so zaprli avtoceste, celo kompleten promet, ljudem so rekli, da naj ostanejo kar doma, da jim ni treba v službe, da naj si vzamejo dopust, hej, celo smeti niso pobirali. Evropa se je ustavila, da bi se Bush lahko čim bolje imel in da bi ga zaščitili pred besnimi demonstranti in veliko večino Evrope, ki je proti njemu. Nič, evropska politična elita je naredila vse, da bi lahko žurirala z Bushem. EU elita mu je tako pustila, da tudi v Evropi počne vse tisto, kar počne v Ameriki - da tudi v Evropi govori to, kar govori v Ameriki. Specifično: pustili so mu, da tudi v Evropi grozi Iranu, Siriji in Severni Koreji. Da potemtakem tudi v Evropi perpetuira svoj mit o "osi Zla". Mit, ki mu Evropa še malo prej ni verjela.

Toda Bushevi ratingi v Ameriki so že lep čas tako kilavi, da se je njegovemu štabu očitno zazdelo, da bi bilo z retoričnega vidika najbolje, če na pomoč pokliče Evropo. Ja, Bush je prišel v Evropo po ratinge! Po izgubljeni imidž. Kar je povsem in scela noro: Evropa mu je mirno pustila, da si v Ameriki na njen račun dviga ratinge! Kot vemo, si je Bush na račun Evrope že dvigal ratinge, in to ne ravno tako daleč nazaj, toda tedaj si jih je dvigal tako, da je po Evropi udrihal. Da jo je v paketu z ZN razglašal za "irelevantno". In da ji je grozil. Slogan, ki je tedaj prihajal z druge strani Atlantika, se je glasil: "Francijo je treba kaznovati, Nemčijo ignorirati, Rusiji pa je treba odpustiti." In zdaj? Nič, Bush je s Chiracom mirno grizljal "french fries", Schroeder pa je, kot rečeno, zaprl pol Nemčije, da ga Bush ne bi več ignoriral. Nevarnosti, da bi se to zgodilo, ni bilo: Bush je prišel zato, da bi povedal, da je treba kaznovati druge - recimo Iran. Pa Sirijo. In Rusijo! Zakaj? Ker ne spoštuje demokracije. S tem je hotel predvsem reči, da mu Rusija hodi v geopolitično zelje - da mu je hotela speljati Ukrajino in da mu hoče zdaj speljati še Iran. Povsem očitno je, da ima Bush oko na Iranu (in na iranski nafti), obenem pa je tudi povsem očitno, da Rusija vse bolj nastopa kot zaveznica Irana (in iranske nafte), tako da je Bushev sen o kontroli nad Perzijskim zalivom vse hujša mora.

Bush, "apostol svobode", ki ima za sabo dve vojni, več kot 100.000 mrtvih civilistov, Abu Grajb, Guantanamo in Faludžo, je prišel, da bi razložil, kaj je to demokracija. Najmanj, kar lahko rečemo, je, da v debati o demokraciji ni ravno najbolj kredibilen sogovornik.

Toda ko začne govoriti o demokraciji, ga je treba jemati zelo resno, še več - ko začne govoriti o demokraciji in še posebej "širjenju demokracije", je to lahko že znak za napad. Ne pozabite namreč, da je Bush po volitvah svojo doktrino preventivnega udarca redefiniral: Amerika po novem nima več le pravice do tega, da preventivno in unilateralno napade državo, ki jo potencialno - "neposredno" - ogroža, ampak lahko napade tudi državo, ki se Bushu ne zdi dovolj demokratična. Ne gre več za "vojno proti terorju", ampak za "vojno proti tiraniji", ali natančneje - za "vojno proti nedemokraciji". Jasno, o tem, kaj je demokracija in katera država ni dovolj demokratična, odloča Bush, ki ima na demokracijo zelo moten, pristranski, korporativen pogled: kdor nas ne uboga, ni demokratičen! Bush je prišel zato, da bi legitimiral svojo redefinirano doktrino - načrt svoje širitve imperija. In širitev imperija je zanj isto kot širitev demokracije. Irak ni ogrožal Amerike - šlo je za širitev demokracije! Iraška vojna ni "vojna proti terorju", ampak "vojna proti nedemokraciji". Bush je v Evropo prišel zato, da bi zanazajsko legitimiral svojo ilegalno invazijo na Irak. Zato ne čudi, da je belgijski premier Guy Verhofstadt rekel: "Nima se smisla prepirati o tem, kdo je imel prav!" Aja? Mislili smo, da se moti Bush. In da je proti njegovi politiki pred dvema letoma demonstriralo na milijone Evropejcev. In da je bila to obsodba imperializma. Zdaj pa je EU elita kot "prijatelja človeštva" sprejela grotesknega tipa, ki ima največji vojaški proračun na svetu, ki je evropsko nasprotovanje napadu na Irak razglasil za "začasno debato" in ki laže celo o vremenu.