prehrana / O aromah in okusu

Bliža se čas praznikov, ki tako bogaboječi kot agnostični oziroma ateistični odstotek slovenskega volilnega telesa zvedejo na skupni imenovalec ali, po domače rečeno, združijo za bogato obloženo mizo, kjer se ob kozarčku rujnega in med hrustanjem zlato zapečene skorjice sveže klanega mesovja brž najdejo smotrne rešitve za vse razprtije. Bukoliko gastronomske dekadence v tem predadventnem času še dodatno podžigajo oglasi mesno predelovalnih obratov, ki v najbolj gledanih terminih, običajno v zveneči okolici osrednjih informativnih oddaj, nekje med kulturo in vremensko napovedjo, kar tekmujejo v erotiziranju pestre palete suhomesnatih izdelkov, posnetih na skrajno ekspliciten način in ozaljšanih z liričnimi stihi, ki jih čutno interpretira kak senzualen bariton iz razvida priznanih dramskih umetnikov. Če bi se denimo našim misicam posvečalo toliko profesionalne fotografske pozornosti in stilističnih veščin, kot se jih namenja rezinam kraških pršutov v televizijskih oglasih med martinovim in miklavžem, bi jih rumeni mediji častili po božje, vrstam kandidatk za krono najlepše Slovenke in amaterske čistilke minskih polj pa zlepa ne bi videli konca.