Knjige 2005

(Nova revija, Ljubljana)

Šeligu je uspelo, da celo leto zatem, ko je že odšel, še enkrat preseneti. Potem ko je v poslednjem romanu Izgubljeni sveženj njegov junak oživljal pozabljene vrste starodavnih jabolk, je veliki pisatelj oživil žanr, ki je ugasnil že s koncem antike - menipeje: lahkotne kratke zgodbe, ki pa so ustrojene kot filozofski premisleki, hkrati resne in duhovite.

Janko Moder: Dr. Valentin Meršol in slovenski veliki teden

(Mohorjeva družba, Celje)

Kdo je človek, zaradi katerega se je največji slovenski prevajalec odločil, da je izstopil iz običajnega ritma, v katerem že več kot pol stoletja od zore do mraka prevaja knjige, in šel njemu v spomin napisat knjigo?

Wladimir Kaminer: Ruski disko

(Založba Tuma, Ljubljana)

Serija ironičnih kratkih zgodb o Rusih, ki so se po zlomu komunizma naselili v Berlinu, vendar ne kot emigranti v zaprtem ruskem getu, temveč kot Rusi, ki postajajo Nemci.

Arto Paasillina: Očarljivi skupinski samomor

(Mladinska knjiga)

Paasillina je v resnici sodobni čarodej, saj iz norosti, neprilagodljivosti, brezposelnosti, zadušljivosti družine, bolezni in smrti v svojih romanih izpeljuje ideje bivanja, za katere velja živeti.

Tamara Griesser-Pečar: Cerkev na zatožni klopi

(Družina, Ljubljana)

Po formi orjaška knjiga (797 str.) o procesih zoper duhovnike med leti 1943 in 1960, po vsebini pa zgodovina uporniške cerkve, ki si je jemala pravico do svobode govora.

Tine Mihelič: Klic gora

(Sidarta, Ljubljana)

Posthumna avtobiografija alpinista, violinista in pisca gorskih vodnikov. Pisana v filozofiji prvinskosti: osvajanje nekoristnega, jutranji mraz namesto budilke, čaj skuhan v konzervi, občutek lakote zgolj v pomenu hladnega piša ...

Zmago Šmitek: Mitološko izročilo Slovencev

(Študentska založba, Ljubljana)

Primerjalno-mitološka razlaga glavnih slovenskih mitov, ki jih avtor pojasnjuje skozi podobnosti v drugih slovanskih, germanskih, baltskih, grških, iranskih in indijskih mitih.

Ivan Esenko: Vrtnarimo z dušo

(Družina, Ljubljana)

Ne, to ni priročnik za urejanje samostanskih vrtov, ne psihoterapija z vrtnimi deli. Je igrivi prikaz principov sobivanja z naravo, s katerimi se človek reši bitke s škodljivci in pleveli.

Stephen Law: Modrijanovi zapiski: Prvi koraki v filozofijo

(Založba Miš, Dob pri Domžalah)

Filozofija za mlajše bralce, ki je tako prepričljivo napisana, da se na koncu bralec vpraša: zakaj ni predmeta filozofija na urniku osnovnošolcev?

Jurij Hudolin: Objestnost: Kratka kronika dolgega časa

(Študentska založba, Ljubljana)

Pisanje, ki se niti od daleč ne spogleduje z danes v/b/edno bolj in bolj popularnim poceni rumenim kracoklobasanjem, temveč, nasprotno, pred nami se odvije surovo realističen romaneskni prikaz (po)storjenih svinjarij raznoraznih svinjarjev & svinjaric etc., po drugi strani pa smo priča globoko občutenim, že kar punčkasto nežno opisanim lepotijam življenja samega ...