Skvot med kolesi

Študentje iz neformalne skupine Temp so preteklo leto z akcijami v središču prestolnice večkrat opozorili na nove oblike uporabe javnega prostora. Mobilno leseno hišico, v kateri so imeli razstave in predavanja, so selili po ljubljanskih parkih, z analizo življenja v starem mestnem jedru, okroglimi mizami in organizacijo koncertov so preverjali učinek turbo potrošništva na kakovost življenja v pozabljenih mestnih središčih. V začetku marca pa so s kolegi družboslovci iz kolektiva Politični laboratorij pri vodstvu ljubljanske mestne občine skušali pridobiti dovoljenje za izvedbo projekta začasnega oživljanja zapuščenih prostorov tovarne Rog. V štirinajstih dneh so želeli izvesti revitalizacijo objekta, ki s svojimi 7000 kvadratnimi metri propada v samem središču mesta že poldrugo desetletje. Prebujanje zapuščene tovarne Rog naj bi se slavnostno začelo pretekli petek s prihodom italijanskega disidenta in profesorja Antonia Negrija. Sledila naj bi razstava vseh projektov oživljanja Roga, ki so jih v zadnjem desetletju naredili študentje arhitekture, pozneje pa bi prostor odprl vrata različnim društvom, skupinam in neodvisnim produkcijam, ki bi dobili prostor za začasno delovanje in priložnost za predstavitev svojega programa. Kljub pisnim prošnjam in stalni komunikaciji z vodilnimi v ljubljanski mestni upravi pa so bili študentje le pol ure pred podpisom pogodbe obveščeni, da uprava naše prestolnice z njimi ni pripravljena sodelovati. "Drži, da sem se v preteklih dneh pogovarjala s študenti arhitekture glede možnosti za uporabo praznih prostorov nekdanje tovarne Rog. V začetku sem bila njihovi ideji naklonjena, po podrobnejši predstavitvi projekta, po tehtnem premisleku in glede na pritožbe okoliških stanovalcev pa sem se odločila, da sodelovanja ne odobrim, ker je objekt v zelo slabem stanju. V projekt je vključeno večje število ljudi, ki bi pri svojem delu uporabljali ozvočenje. Moram povedati, da v stavbi nekdanje tovarne Rog ni zagotovljena niti osnovna varnost, da je elektrika izključena, treba bi bilo pregledati celotno električno napeljavo itd. Odgovornost in riziko za uporabo prostorov sta prevelika. Tudi okoliški stanovalci so se pritožili, da bi prostore v nekdanji tovarni Rog oddajali za razne umetniške projekte. Omenjali so, da v bližini ne želijo imeti 'nove Metelkove'. Skratka, razlogov za zavrnitev sodelovanja je bilo kar nekaj," nam je dan po odslovitvi študentov sporočila vodja oddelka za gospodarjenje z zemljišči Nuša Dolgan. Vendar njena prepoved začasne uporabe zapuščenih prostorov tovarne Rog ni imela večjih učinkov. Ker je Iniciativa za Rog, kot so se poimenovali začasni uporabniki in uporabnice, do dneva, ko jim je Dolganova prepovedala uporabo prostorov, že očistila prvo nadstropje ogromne zapuščene tovarniške hale, pobelila razpadajoče zidove ter z ograjo zavarovala stopnišče, je prišlo do dogovora, da se ideja o oživitvi zapuščene tovarne vseeno realizira. "Cilj je začasna uporaba Roga kot delovnega prostora za vsakogar, ki potrebuje prostor za neprofitno delovanje ali ustvarjanje, in to vse dokler MOL ne določi jasne strategije za reševanje problematike tega prostora in jo začne izvajati," je odločitev kolektiva utemeljila študentka Sanja Žmavc. Tako je prejšnjo soboto v Rog vseeno vkorakal Antonio Negri, ki je na tiskovni konferenci govoril ob izidu slovenskega prevoda knjige Multitude, napisane v sodelovanju s Michaelom Hardtom. Po tiskovni konferenci se je v prostoru že sestal "iniciativni odbor novega javnega prostora," ki je začel organizirati skupine in posameznike, ki bi lahko s svojim kulturnim, družbenim in političnim delovanjem obogatili razpadajoče prostore Roga. Prišel je Dragan Živadinov, ki je že pred leti z aktivisti sodeloval ob zasedbi prulske hiše Galicija, navzočnost Marka Peljhana in Dejana Kneza pa je ob pisani aktivistični mreži začasno okupiranemu Rogu obljubljala dodano umetniško vrednost. Organizacijskemu posvetu je sledila okrogli miza z debato o začasni rabi zapuščenih prostorov, v novem osvobojenem prostoru so imeli isti dan organizacijski sestanek še izbrisani aktivisti, v večernih urah pa je v Rogu s slovenskimi kolegi izkušnje v boju proti kapitalizmu v triurnem predavanju delil grški anarhist Giannis Papanikolaoy.

Vhod v tovarno je bil organiziran s Petkovškovega nabrežja, od koder blatna in zapuščena dvoriščna pot vodi do glavnih tovarniških hal. A v zapuščenih prostorih Roga ob vstopu študentje niso bili sami. MOL je dovolila uporabo zapuščene tovarne koles dreserjem reševalnih psov civilne zaščite, ki so študentom odsvetovali čiščenje pritlične hale, saj jo bodo za potrebe mednarodnega dreserskega tekmovanja še dodatno uničili, ko bodo vanjo dovažali kupe odpadnega materiala, s katerim bodo verjetno imitirali popotresne ruševine. Za zavarovanje stopnišča so študentje kupili železne mreže, ki sedaj služijo kot lične stopniščne ograje.

Bodoči arhitekti začasno okupacijo prostora legitimirajo predvsem s kritiko urbanistične politike MOL, ki naj bi kot slaba gospodarica podlegla raznim nepremičninskim lobijem. "Špekulira se v zvezi s prodajo praznih prostorov, ki jih mesto prepušča propadanju, saj s tem občina doseže najnižjo ceno objekta, ki pa v resnici ni v nikogaršnjem interesu. Zanimivo je samo zemljišče, ki je s propadlim objektom dostopno po nižji ceni," je ob leseni mizi na povedal študent arhitekture Peter Košir. V ozadju je dekle, angažirano na GLBT-sceni, belilo zidove, študent Emil Jurcan, ki so se mu na delovni obleki videli sledovi pleskarske barve, pa je dodal: "Z debato o začasni rabi praznih prostorov in z našo akcijo v Rogu smo želeli pokazati, da je možno v treh dneh iz tega prostora narediti takšen prostor, ki zadošča minimalnim tehničnim standardom." Nič manj ostra ni bila Sanja, ki se je vključila v pogovor in opozorila na absurd propadajočih praznih prostorov: "V Ljubljani je opazno pretiravanje v cenah nepremičnin, tako bi bilo logično pričakovati prostorsko stisko, vendar je glede na veliko število vseeno absurdno veliko praznih prostorov prepuščenih propadanju. Takšna situacija je predvsem rezultat denacionalizacije ter delovanja nepremičninskih lobijev. Še zmeraj ne obstaja mehanizem, ki bi reguliral to situacijo in spodbujal k rešitvam, saj je po naši zakonodaji zasebna lastnina pred interesi skupnosti. Razvoj mesta in stanovanjsko problematiko pa v praksi prej kot urbanizem rešuje tržna politika."

V nekaj dneh se je število aktivnih posameznikov v Rogu povečalo na kakšnih 30, njihove aktivnosti pa so potekale nemoteno do srede, ko jih je v spremstvu policije obiskala uradnica MOL Dolganova. Predlagala je pripravo natančnega programa delovanja in načrta takšne adaptacije prostorov tovarne Rog, ki bi zagotovila varnost uporabnikov in uporabnic, pozneje pa bi dokumentacijo obravnaval ljubljanski mestni svet. Kljub temu da si je težko zamisliti, da bi večina v mestnem svetu angažiranim meščanom dovolila uporabo več milijonov evrov vrednega objekta, je kolektiv upošteval pobudo Dolganove in začel zbirati potrebno dokumentacijo, s katero naj bi dosegli potrebno tehnično varnost objekta.

Hišni red

V noči s srede na četrtek je v Rogu že vladal spremenjeni hišni red. Kot že v primerih prejšnje okupacije ljubljanskih hiš je MOL takoj, ko so propadajočo hišo skušali obuditi angažirani posamezniki, za varovanje najela zasebno varnostno podjetje. Na zadnjem vhodu, ki je bil tokrat zaklenjen, se je svetila nova nalepka "Objekt varuje G7", verigo na glavnem vhodu je vljudno odklepal prijazni varnostnik G7. Stopnišče je bilo neosvetljeno, v hali v prvem nadstropju pa je ob osvetljeni mizi o nadaljnjih načrtih debatiralo kakšnih dvajset ljudi. A pravila vstopanja v tovarno niso bila dorečena. Varnostnik na vhodu je nekaj časa brez težav spuščal ljudi v tovarno, potem pa je grozil s popolno prepovedjo vstopa. Zato se je skupina buditeljev Roga odločila, da Roga nočnih urah ne bodo zapuščali, čeprav je bilo sprva mišljeno, da se zasedba prostorov ne bo izvajala v nočnem času. Ravno v tem se zasedba Roga bistveno razlikuje od preteklih oblik ljubljanskega skvotiranja, saj ne gre za bivalni prostor, ampak za ustvarjalni prostor. Zasedbeniki Roga zato toliko bolj poudarjajo razliko med Rogom in Metelkovo:

"Izhodišča, na katerih temelji AKC Metelkova Mesto, podpiramo, vendar želimo v prostorih zapuščene tovarne Rog ustvariti drugačne načine delovanja, ki temeljijo na začasnosti in na dnevni dejavnosti ter ki bi vključevali lokalno skupnost in zadovoljevali njene potrebe."

Kako se bo razpletla zasedba Roga, bomo videli v naslednjih dneh. MOL je za zdaj obljubil, da ne bo izvajal enostranskih akcij ter da se bo poskušal dogovoriti za sodelovanje s člani Tempa, hkrati pa so jih pozvali, da za štirinajst dni izpraznijo tovarniške prostore, ker naj bi mesto v tem času izvedlo dela za zagotovitev minimalnih pogojev za varno uporabo prostorov.

Da akcija tempovcev le ni popolnoma spregledana, je poskrbela tudi Liberalna akademija, ki je ravno v prvih dneh zasedbe prazne tovarne skupini Temp podelila nagrado zlata ptica 2005, ker z "raziskovalnimi projekti, arhitekturnimi provokacijami in neformalnimi akcijami opozarja na vpliv javnih lobijev na javni prostor".

Poleg Petra, Emila in Sanja so člani Tempa tudi Saša Spacal, Urban Jeriha in Blaž Babnik. Toda tempovci nagrade niso sprejeli, ker se jim ne zdi smiselno, da jih nagrajujejo za početje, ki jo mestne oblasti sočasno prepovedujejo. Zato so nagrado predali celotni Mreži za Rog, katere del je tudi skupina Temp.