zgodovina / Judeževa žrtev

Od raznih bibličnih kod in Da Vincijevih šifer blazirani javnosti na vpogled je nedavno odjeknila nova sočna petarda, le da je tokrat pod garancijsko zastavo National Geographica požegnana s strani znanstvene skupnosti. Judežev evangelij - torej pradavni papirus, ki popisuje zakulisje Judeževega domnevnega izdajstva - nosi v sebi potencial, da prepiha ustaljene dogme Novega testamenta in v marsikaterem srcu zacementira averzijo do uradne cerkvene hierarhije. Juda Iškarijot, z legendarnimi tridesetimi srebrniki podkupljeni capin, ki je po dvatisočletni doktrini Gospodovega sina biričem identificiral s poljubom ter se, skrušen od neizbrisljive krivde, na koncu sam obesil, je stoletje za stoletjem služil kot simbol nizkotnega izdajstva ter splošne osebnostne pokvarjenosti: v Nemčiji imajo recimo uradniki celo z zakonom odrejeno moč, da staršem preprečijo otroka uradno poimenovati Juda. Še v Gibsonovem Pasijonu je bila to klavrna, vsega prezira vredna spaka, ki so jo v zadnjih urah terorizirali le njej vidni demoni - a če gre verjeti Judeževemu evangeliju, so mu namesto tega dušo najverjetneje gladili angeli ter mu zadnje ure lajšali z vizijami nebeške nagrade, ki jo je imel biti deležen na račun svoje ultimativne žrtve.