Nova francoska revolucija

Francoski predsednik Jacques Chirac je v tednu pred prvomajskimi prazniki razveselil domačo, pa tudi tujo javnost s sporočilom, da bodo Francija in Francozi spet postali "velika nacija" in ne zgolj država, ki bo po svetu znana samo še po svojih muzejih. Chirac je s ponosom objavil, da bo Francija iz državne blagajne namenila blizu 2 milijardi evrov za šest velikih tehnoloških projektov, ki jo bodo uvrstili med tehnološko najnaprednejše države. Med šesterico novih projektov je tudi internetni iskalnik, za katerega razvoj naj bi v petih letih porabili kar 450 milijonov evrov. Zato pa naj bi bil konkurenčen najbolj priljubljenemu (ameriškemu) iskalniku Googlu. Novi tehnološki projekti se marsikomu zdijo precej nesmiselni. Največ začudenja, pa tudi posmeha je bilo seveda zaslediti v ameriških in britanskih medijih. V britanskem Guardianu so recimo opozorili, da so številni opazovalci Chiracovega zanosa ob predstavitvi novih francoskih glavnih tehnoloških smernic pripominjali, da je predsednik morda malce preveč snifal camembert ...

Francija ima z informacijsko telekomunikacijsko revolucijo precej težav. Francoska podjetja, razen nekaterih izjem, pač ne sodijo med vplivne globalne igralce. Še bolj francoski ponos muči to, da je angleški jezik popolnoma prevladal kot tehnološki jezik. Francoščina, nekoč eden vodilnih jezikov pri mednarodni komunikaciji, po svetu rabi le še za medsebojno sporazumevanje prebivalcev nekdanjih francoskih kolonij. Francija je v obrambi svojega jezika poskusila pofrancoziti številne tehnološke izraze z angleškimi koreninami. Francozi so za uradno ime znaka @ skomponirali besedo "arrobe", internetni uporabniki so "internaute", zadnji takšen neuspešen neologističen izum pa je beseda "joueb", ki naj bi bila francoska ustreznica besede blog.

V bran pred globalistično nevarnostjo, ki prihaja predvsem iz ZDA, so Francozi k sodelovanju povabili Nemčijo, ki jim že dalj časa stoji ob strani pri upiranju ameriški globalni politiki. Francija je sicer že v preteklosti s subvencijami in posojili pomagala pri razvoju tehnoloških projektov, ki so bili kasneje naciji v velik ponos, kot hitri vlaki TGV ali letala Airbus, pri izdelavi katerih imajo Francozi zelo pomembno vlogo. Veliko projektov pa je šlo v nič, saj so uspeli le doma. Glavna pozornost med novimi velikimi francoskimi tehnološkimi projekti je namenjena internetnemu iskalniku Quaero (v latinščini naj bi to pomenilo Jaz iščem). Vodilno vlogo pri izdelavi pa naj bi imeli France Telecom, francoska medijska in zabavnoelektronska multinacionalka Thomson, največji evropski medijski velikan Bertelsmann (med drugim ima v lasti TV-postaje RTL in glasbeno založbo BMG) ter francoske in nemške univerze. Kritiki projekta Quaero pravijo, da gre za navadno nacionalistično obarvano neumnost. Evropski uporabniki so povsem zadovoljni s tistim, kar jim novega znova in znova ponuja Google. Zagovorniki projekta pa pravijo, da so iskalniki, kot sta Yahoo in Google, vedno pomembnejši tehnološki dejavnik in da se mora Evropa pridružiti tej globalni tekmi. Kot dejstvo navajajo uspeh lokalnega kitajskega iskalnika Baidu.com, globalno petega največjega spletnega portala.

Drugih pet velikih francoskih projektov, ki jih je omenjal Chirac, je: nova generacija avtomatiziranih vlakov podzemne železnice NeoVal, ki jih bo proizvajal nemški Siemens; Bio Hub, biorafinerija, ki naj bi iz škroba proizvajala plastiko in prehranske dodatke; avtomobil hibrid z dizelskim in elektropogonom, ki naj bi ga ustvarili vodilni francoski avtomobilski proizvajalci; Homes, projekt energijsko varčnih zgradb, opremljenih s sistemom senzorjev, ki bodo regulirali ogrevanje, svetlobo in prezračevanje (sistem naj bi razvil eden vodilnih tovrstnih svetovnih proizvajalcev, francoski Schneider Electric, z njim pa naj bi privarčevali okoli 20 odstotkov energije); ter TV MSL, tehnologija, ki bo omogočala gledanje visokokakovostnih TV-programov na mobilnih telefonih, nastajala pa naj bi pod taktirko Alcatela.

Sicer pa se Francija že nekaj časa radikalno upira tujemu tehnološkemu vsiljevanju. Francoski poslanci so na predlog domačih potrošniških organizacij podprli zakonsko pobudo, naj bi največjim glasbenim spletnim servisom, kot je Applov iTunes, zaukazali, da mora biti njihova ponudba glasbenih vsebin v digitalnih formatih, ki jih je mogoče poslušati na vseh mp3-predvajalnikih, ne pa recimo samo na Applovih ali Sonyjevih predvajalnikih. Poslanci trdijo, da je to zaradi protipiratske zaščite, Francozi pa v tem vidijo le omejevanje konkurence. Apple je zaradi tega že zagrozil, da bo svoje izdelke umaknil s francoskega trga. Drug udarec naj bi Francozi anglosaksonski medijski nadvladi zadali do konca letošnjega leta, ko bo končno začela delovati francoska satelitska informativna TV-mreža CFII po zgledu CNN. Večino časa naj bi oddajala v angleščini, po svetu pa naj bi širila francoske globalnopolitične poglede.