adrenalin / Končni izlet

Ko obvisiš tam zgoraj, na zajli, visoko nad prepadom, prosto lebdeč, se ti zavest raztegne, razširi, napihne, tako da čakaš le še na to, da bo mimo priplaval Janez Drnovšek in dahnil: "Dobrodošel v vesoljni zavesti." Izgledaš kot džanki: prepričan si, da se lahko snameš, in to kadarkoli, toda ta, ki te od zgoraj abzajla, ve, da se ne boš - nikoli. Možgane ti butne dol, na jug, jajca pa gor, na sever - in če je vesolje res ukrivljeno, kot pravijo, potem lahko računaš, da ti bodo tvoji možgani in tvoja jajca poslali gasilsko fotko iz ekološke restavracije na koncu galaksije, saj veste, od tam, kjer ljudje živijo brez nogometa in stresa. Abzajling je umetno povzročanje stresa - in obenem dokaz, da ti ni treba skoraj-umreti, da bi doživel out-of-body-experience. Zadošča stres. Abzajling. Vidiš šolarje, ki so na končnem izletu in ki ti mahajo, vidiš tiste, že odzajlane, ki krilijo na dnu, glas tega, ki te od zgoraj abzajla, pa preide v cvrkutanje tvojega adrenalina, ki preglasi vso estetiko naravnega parka, v katerem lebdiš. Če bi bil zdajle konec sveta, bi rekel le: "Okej, začnite, jaz sem pripravljen!"