ekologija / Elektrarna na gnoj

"Gnoj je zlato in zlato je gnoj," je pesnik Srečko Kosovel polemiziral v enem svojih najznamenitejših integralov Kons 5. Toda najbrž si ni nikoli predstavljal, da bo morda nekoč gnoj celo pomembnejši od zlata. Najrazličnejši energenti so zaradi vse večjih potreb postali veliko pomembnejši od žlahtne kovine. Med surovine za pridobivanje zelene, do okolja prijazne električne energije zdaj sodita recimo tudi piščančji in prašičji gnoj. Marsikoga to spominja na postapokaliptični prizor iz filma Mad Max 3, kjer glavni junak Mel Gibson po jedrski katastrofi zaide v edino "normalno" mesto z elektriko, kjer vse deluje na metan, ki ga pridobivajo iz prašičjih iztrebkov. Čeprav se je pred dvajsetimi leti to zdelo nekoliko nadrealistično, je po svetu in tudi v Sloveniji vedno več elektrarn, ki iz gnojnice prašičjih farm proizvajajo bioplin, ta pa potem rabi za pogon plinskih električnih generatorjev.