femina sceptica / Lupček za lubčka

Pretekli teden sta si javno obljubila zvestobo Mitja in Viki, najbolj razvpit gejevski par v Sloveniji. Razvpit? Ok, najbolj medijsko znan, zavoljo športne aktivnosti in glasnega aktivizma. Tudi zaradi tega uradna potrditev njune ljubezni ni bila intimen dogodek vesele druščine in birokratska potrditev partnerstva, temveč javna manifestacija, akcija proti zakonu, ki jima je sploh omogočil, da sta pred državo potrdila svojo zvezo. Soba, kjer se je vse to zgodilo, ni bila polna sorodnikov in prijateljev, temveč novinarjev, fotografov in snemalcev. Sploh je bilo vse skupaj ena čudna zmes javnega in zasebnega. Zakaj? Par je ceremonijo že vnaprej vzel kot negativno, kot nekaj, kar istospolno usmerjene partnerje postavlja v drugačen položaj kot heteroseksualne. Zato sta fanta poudarjala, da Mitji v službi niso dali dopusta (halo, če bi ga res želel, bi ga dobil!), da sta na obred prišla naravnost iz službe, potem spila en drink in se v službo tudi vrnila ... skratka, vse je bilo naštelano tako, da bi bilo vse skupaj čim bolj negativno, brez nageljnov na mizi matičarja. Smola, na mizi so bile rože, prav ličen namizni aranžmajček. Birokratske ceremonije pa so pač vse bolj ali manj enake. Če smo zelo natančni, sta pravilnika o sklepanju zakonskih zvez in registraciji istospolnih partnerskih zvez, kar se tiče poteka obreda, skorajda identična. In v obeh primerih je to nekaj, česar si kot zaljubljenec res ne želiš doživeti ob tem ljubečem dogodku.