Saga o Boratu

Ali lahko komedijant doseže kaj več, kot da sproži mednarodni spor ali pa da postane sovražnik številka 1 države, v kateri ni bil še nikoli? To je uspelo Sachi Baronu Cohenu, britanskemu komiku, ki si je izmislil lik šovinističnega, seksističnega, antisemitskega, prostaškega kazahstanskega novinarja, ki ponižuje in smeši ZDA. Zgodba o novinarju Boratu je zagotovo ena bolj komičnih stvaritev zadnjih let. V zgodbo so se vpletle tako ameriška kot kazahstanska vlada, pa tudi nevladne organizacije za zaščito svobode tiska in novinarjev, kot so Novinarji brez meja. Filmu Learnings of America for Make Benefit Glorious Nation of Kazakhstan, ki bo pri nas in po svetu štartal v prvih novembrskih dneh, pa napovedujejo, da bo najbrž letos najbolj gledan film. Pa čeprav gre za nekakšen nizkoproračunski dokumentarec.

Borat gre kazahstanskim oblastnikom blazno na živce, ker že od samega začetka Kazahstan prikazuje kot nekakšno zaostalo evroazijsko greznico, kjer pijejo fermentiran konjski urin, ponižujejo ženske, sovražijo Jude, še bolj pa Rome, za zabavo streljajo pse ...Večina kazahstanskih scen pa je sicer posneta v romunskih romskih vaseh.

Kazahstanska vlada mu je lani, potem ko je vodil evropske MTV-jeve glasbene nagrade in je pač veliko govoril o svoji domovini in njenih lepotah, zagrozila s tožbo. Novinarje pa je malce šokiral na tiskovni konferenci, ko je kot darilo prinesel vrečo ptic iz Romunije, kjer so tedaj odkrili ptičjo gripo. Toda na njegovo žalost naj bi vse iz neznanega razloga poginile. Ker pa so Kazahstanci napovedali tožbo proti Cohenu, je Borat spet svoje vesoljno občinstvo nasmejal z uradnim odgovorom, kjer je navedel, da nima nobene stikov s Cohenom in "da popolnoma podpira odločitev svoje vlade, da toži tistega Žida. Kazahstan je od Tuleyakijevih reform leta 2003 postal civiliziran kot druge države po svetu. Ženske lahko potujejo znotraj avtobusov, homoseksualcem ni potrebno več nositi modrih klobukov, starostno mejo legalnih spolnih odnosov pa smo dvignili na osem let". Hkrati je vabil na ogled Kazahstana, kjer je čudovita narava in kjer imajo nekaj najbolj čistih prostitutk v osrednji Aziji.

Kazahstanci so potem odgovorili s štiristranskim plačanim člankom o Kazahstanu v New Yorku, kjer so se trudili svojo deželo predstaviti v veliko lepši luči. Borata pa so kaznovali tako, da so mu ukinili domeno njegove uradne spletne strani www.borat.kz , tako da jo je spremenil v www.borat.tv. Zaradi tega so pri upravniku globalnih internetnih domen ICANN protestirali Novinarji brez meja, saj je šlo za poseg v svobodo govora. Kanček razuma je tedaj pokazala hčerka kazahstanskega predsednika Nursultana Nazarbajeva, Dariga, ki je javno povedala, da je Boratova spletna stran naredila precej manj škode imidžu države kot pa njena ukinitev, o kateri so poročale vse svetovne agencije, ter da se ne gre bati humorja in da si ne smejo prizadevati nadzirati sleherno stvar.

Kazahstanci so pri vsej stvari tudi precej štorasti, saj so v želji, da bi izpadli lepši in boljši v svetu, posneli najdražji film v svoji zgodovini (53 milijonov USD), filmski spektakel o nomadskem bojevniku Mansurju. Vprašanje je samo, kako bodo scene iz 18. stoletja globalno občinstvo prepričale, da Kazahstan ni tak, kot ga prikazuje Borat.

Zadnja merjenja mišic med Boratom in Kazahstanom so se zgodila nedavno, ko je Cohen alias Borat skušal ob obisku kazahstanskega predsednika v ZDA vročiti ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu povabilo na premiero svojega filma. Kazahstanci pa so Cohena uradno povabili, da si ogleda Kazahstan, da bo videl, da ženske vozijo avtomobile in da vino delajo iz grozdja. Kar pa Cohen dobro ve.

Balkanski vplivi

35-letni Sacha Baron Cohen se obtožbam zaradi antisemitizma samo smeje, saj je tudi sam po materi judovskega rodu. Še več, celo zelo dejaven je bil v britanskih judovskih mladostniških gibanjih. Z judovstvom je bila povezana tudi njegova mladostna športna kariera, saj je bil menda angleški državni prvak v ga-gaju. Pri igri s skrajno čudnim imenom gre za nekakšno medsebojno ciljanje nasprotnikov z žogo v osmerokotni ogradi. Igra naj bi bila zelo popularna v poletnih taborih judovske mladine. Športno udejstvovanje in trofeje pa niso kdove kako vplivali na njegovo televizijsko in filmsko kariero. Vlogo Borata je imel že dolgo v mislih, saj je poskusno že izdelal lik neimenovanega moldavskega novinarja, kasneje pa še albanskega novinarja Krista. Toda najbrž je doumel, da bi ga kot Albanca ali Moldavca hitro razkrinkali ali pa se je zbal, da ti ne bi bili pri norčevanju iz njihove domovine tako nežni, kot so Kazahstanci. Leta 2000 je začel s svojim "nigger wannabe" Ali G showom. V njem se je poleg namišljenega avstrijskega gejevskega reporterja Bruna začel pojavljati tudi njegov kazahstanski kolega Borat.

Idejo o Boratu naj bi Baron Cohen dobil, ko je v južni Rusiji spoznal nekega zdravnika, ki je bil menda blazno smešen tako po videzu kot po obnašanju. Vendar je že na pogled jasno, da ideje vleče z različnih koncev. Lik Borata je neverjetno podoben Mahirju Cagriju, enemu prvih internetnih fenomenov iz leta 1999. Brkati Turek, navidez zelo podoben Boratu, je zaslovel zaradi svoje obupno narejene spletne strani, na kateri je objavil svoje fotografije, recimo kako leži na plaži v groznih kopalkah, kako igra namizni tenis, vse skupaj pa je začinil še s polomljeno angleščino in izrazi v stilu "i like sex, I kiss you, she can stay my home". Na njegovo spletno stran so se spravili milijoni obiskovalcev. Podobna zgodba, kot je bila v Sloveniji s Fredijem Milerjem. Mahir je zaslovel za kratek čas, za svetovno turnejo je menda dobil kar milijon dolarjev, posnel je videospot in nato utonil v pozabo. Precej močna inspiracija so bili najbrž tudi Emir Kusturica in njegovi romski filmi. Na soundtracku filma o Boratovi ameriški ekskurziji so se recimo znašli Bregovićev Ederlezi iz Doma za obešanje, pa makedonski Kočani orkestar in Esma Redžepova, romunski Fanfare Ciocarlia ... Najbrž najbolj bizarna zadeva pa je naslovna pesem You Be My Wife. Gre za duet Borata in Belinde Bedeković, hrvaške virtuozinje na "keytaru", kitarskem sintesajzerju. Inštrumentu, ki je bil obvezna oprema novoromantičnih pop bendov v osemdesetih, potem pa je kmalu skoraj izginil s površja sveta. Svetu neznano hrvaško učiteljico glasbe so zvohali na njeni internetni strani, kjer se hvali, da ima najhitrejše prste na klaviaturah.

Velika podobnost z Boratom, ki bi lahko služila za inspiracijo, je tudi avstralska knjižna uspešnica izpred nekaj let. Turistični vodič po izmišljeni deželi deželo Molvaniji, ki leži nekje na Balkanu in črpa ideje iz vzhodnoevropske realnosti. Avtorji so si izmislili, da je to domovina oslovskega kašlja, da imajo najstarejši jedrski reaktor na svetu ...

Borat ne govori niti kazaško ali rusko. Večino svojega domačijskega besednjaka je pobral iz hebrejščine ali poljščine, slovaščine ali češčine. Recimo pozdrav Jagshemash, ki zagotovo izhaja iz jak se maš (kako si), ali dzienkuje, kar pomeni hvala. Pri ustvarjanju njegovega lika pa so se izčrpno posvetili njegovemu poreklu in sorodstvu. Borat z razlago svojih sorodstvenih vezi večkrat šokira sogovornike. Njegovo rojstno mesto Kuzcek je v bližini nekdanje prestolnice Alma Ate, le tri kilometre od ograje judovskega mesta. Njegov oče je Boltok posiljevalec, njegova sestra Natalija je četrta naj prostitutka v državi in je bila celo nagrajena z nagrado "best sex in mouth" Njegovi trije mladoletni sinovi pa imajo že 17 otrok. Eden od njegovih bratov je umsko prizadet in živi v kletki. Poleg tega je izrazito homoerotičen, saj naj bi se nenehno poljubljal z moškimi in se dotikal njihovih mošenj ter se šel rokoborbo. Z ženskami pa se komajda rokuje.

Prva tarča Borata so bili Angleži, ki pa niso bili tako prijazni kot Američani, kot je v enem izmed intervjujev razodel njegov producent ali soavtor dogodivščin Dan Mazer.V prvi epizodi se uči pravega angleškega bontona pri Lady Chelsea, ki naj bi ga naučila pravega gentlemanskega vedenja. Pri večerji se eden navzočih spomni splošno znane zgodbe, da Kitajci po dobrem kosilu v znak zahvale rigajo, kar Borat nemudoma izkoristi in začne na glas rigati. Za najbolj priljubljeno prigodo Boratovega britanskega pohajkovanja je bila razglašena reportaža o protestnikih zoper lov na lisice, ko se Borat protestnicam hvali, da ubija medvede za zabavo, in razlaga, da imajo v Kazahstanu zelo radi živali. Na tamkajšnji televiziji naj bi bil zelo popularen živalski program, kjer nastopajo plesoči psi in mačke, ki jim malce pogrejejo plesni podij, da bolj poskakujejo.

Boratov obisk Amerike pa je bistveno bolj šokanten, še posebej v južnih rdečih državah. V Arizoni kot nastopajoči country pevec lokalne kavboje in njihove družice pripravi, da z njim prepevajo Vrzi žida v vodnjak: "Throw the jew down the well, So my country can be free, You must grab him by his horns, Then we have a big party." V Teksasu s šefom lokalnega safari parka Serengeti najde skupen jezik in ta skupaj z njim vpije, da bi bilo treba pobiti žide, in mu razlaga, zakaj so zaradi njih v Nemčiji prišli na oblast nacisti. Zraven pa še pove, da je lani ustrelil skorajda izumrlo kitajsko srno.

Zakulisje zgodb

Ekipa, ki je snemala Boratove dogodivščine, se je morala ob snemanju zelo zabavati, čeprav je včasih komaj reševala svoje glave. Z večino svojih "žrtev" so navezali stik kot fiktivna filmska produkcijska hiša One America Productions, kjer so jim ponudili sodelovanje s tujim dopisnikom, ki dela film o življenju v ZDA. Ameriške feministke veteranke so bile po poročanju BBC-ja šokirane, ko jim je začel brkati tuj novinar razlagati o tem, kako njegova žena poriva plug po njivi, da ženske v njegovi državi hodijo tri korake za moškimi, včasih pa so deset, toda Kazahstan se razvija. Film pa jim je skoraj počil, ko jih je vprašal, če drži, da imajo ženske v ZDA manjše možgane od moških. Po bebavih vprašanjih o tem, kako stopiti v stik s Pamelo Anderson (slednja je glavna tarča filma, saj se Borat po ZDA klati, ker bi se rad poročil z njo), so zaslutile, da nekaj ni v redu. Toda vsi snemalci so bili povsem hladni in so delovali zelo profesionalno. V Virginii so si komaj rešili glavo pred razjarjeno množico, saj je Borat na rodeo prireditvi pel ameriško himno po "kazahstansko". Organizatorje prireditve pa so prepričali, da snemajo film o ruskem emigrantu.

Nekoč so za gole polaroidne fotografije Boratove žene celo najeli kar neko neugledno porno starleto, ki jo je v kleti slikal rekviziter, saj tega ni hotel početi noben drug. Producent Mazer pa je tudi razkril, zakaj so se odločili snemati v Romuniji in ne v Kazahstanu. Domačijske scene so sprva hoteli posneti prav v Kazahstanu, ampak so ugotovili, da tam ljudje ne izgledajo kot Borat. Nato so odšli v majhno romunsko vas in tamkajšnje prebivalstvo je z veseljem sodelovalo pri snemanju filma. V zameno so jim kupili prašiča, ki ga Borat tudi predstavi v filmu.