"Prišel je čas za Oblakov umik"

Preživeli ste prvo glasovanje o zaupnici v 17 letih, kolikor ste predsednik Nogometne zveze Slovenije. Kakšni so občutki?

Zadovoljen sem zaradi pozitivnega izida, še bolj pa zaradi večine, ki sem jo dobil. Glasovanje o zaupnici sem predlagal, da bi preprečil brezplodno razpravo in pritiske na medobčinske nogometne zveze in članice. Tisti trenutek sem se odločil, naj na glasovanju povedo, kaj si mislijo o mojem delu sredi mandata. Rekel bom, da sem tak izid skoraj pričakoval.

Po začetnem pritisku, ko so se pisali grafiti in so se slišale grožnje, ste zadevo rešili dokaj elegantno. Vaša odločitev, da sami skličete skupščino, se je izkazala za pretrd oreh za izzivalce.

Kot vidimo, se v Sloveniji vse pogosteje pojavlja ulica, in to v različnih segmentih oziroma na različnih področjih. Tudi v našem primeru je bilo malo tega priokusa, sploh na začetku s temi grafiti in z napovedmi, da bodo navijači prišli na skupščino. Sam sem želel zadevo presekati in pustiti delegatom mir, da se lažje odločijo.

Tudi oblast je menila, da je čas za vaš odhod iz Nogometne zveze Slovenije.

Težko bi rekel, da je bilo to zelo odkrito politično motivirano. Glede na nekatere intervjuje ministra za šolstvo in šport Milana Zvera v časopisih, glede na to, kakšne politične provenience so akterji, ki so se najbolj zavzemali za menjavo, bi lahko sodil, da je tudi oblast soglašala s tem, da bi me zamenjali.

So bili poleg izjav za medije še drugi politični pritiski?

Name ne. Ne vem pa, koliko jih je bilo, ali so bili pritiski na posamezne delegate v medobčinskih zvezah.

V dobrih odnosih ste tudi z vrhom Uefe. Kako so oni gledali na poskus vmešavanja politike v delovanje NZS?

Na načelni ravni Fifa in Uefa absolutno nasprotujeta vmešavanju politike v šport. To ni samo parola. Mislim, da je kar nekaj evropskih držav, ki imajo s tem težave in kjer sta Fifa in Uefa posredovali, to so Grčija, Poljska, Portugalska ... predvsem pa Bosna in Hercegovina - zaradi načina glasovanja in možnosti veta, ki ga imajo. Fifa je bila obveščena tudi o našem primeru, čeprav je nisem obvestil jaz. Za naše težave se je zanimal namestnik generalnega sekretarja. Uefinim predstavnikom smo vso zadevo predstavili, ko je bil izvršni komite Uefe v Ljubljani. Vzeli so na znanje in počakali na razplet.

Kako bi se odzvali, če bi politikom uspelo zamenjati predsednika slovenske nogometne zveze?

To je težko dokazljiva stvar. Reagirajo, ko se politika vpleta bolj na sistemski ravni. Recimo v državah, ki sem jih prej omenil, imajo tako zakonodajo, da daje minister za šport ali vlada soglasje k imenovanju predsednika, lahko ga tudi razrešijo ali razpustijo skupščino. V tem smislu krovni organizaciji dosledno preprečujeta take zadeve. Če bi šlo v našem primeru za kakšen politični pritisk, bi bilo to zelo težko dokazati.

Fifa ne more nič, če naš minister za šolstvo in šport neformalno določi predsednika nogometne zveze?

Formalno ga ne more izbrati, ker ga izbere skupščina. Zato pa pravim, da je v našem primeru težko dokazati, da se politika vmešava v delovanje nogometne zveze.

Kako ste razumeli obisk Pavlina, Zahoviča in Rudonje na izolskem taboru SDS v času največje kampanje proti vam?

Moje načelo je, da se politika, katerakoli, ne sme vmešavati v šport, ker je to slabo za sam šport. Če se to zgodi, se začnejo razne diferenciacije. V tem kontekstu se mi ta obisk, publiciranje in slikanje niso zdeli primerni ali okusni. Še enkrat pravim, da vmešavanje politike v šport ni dobro, to velja za vse športe. Tudi to, kar zdaj gledamo v košarki, se mi ne zdi preveč dobro.

Mislite, da politiki ne morejo rešiti KK Union Olimpija?

Mislim, da ne. To je samo kratkoročno nabiranje političnih točk. Vrhunski šport je tržna zadeva. Politiki se lahko s športom ukvarjajo in mu pomagajo na osnovni ravni, zagotavljati infrastrukturo, poskrbeti za programe za delo z otroki. Na višji, profesionalni ravni, kjer se začne svetovna ali evropska konkurenca, pa politika ne more pomagati. Za vrhunske izide mora biti obojestranski interes, pokroviteljev oziroma sponzorjev in gledalcev, ki lahko vzdržujejo neko kakovost.

Pri nas je, kar zadeva pokrovitelje, težava zmeraj v tem, da smo premajhen trg, da bi se jim splačalo vlagati. Pokrovitelji so bolj tisti, ki dobijo direktivo političnega vrha.

Za nogometno zvezo tega ne morem trditi. Čutili smo, da smo, ko je bilo nekaj več uspehov, lažje pridobivali sponzorje, celo nekaj tujih sponzorjev smo dobili. Zdaj smo jih obdržali, vendar na nižji ravni. Res pa je, da pri nas financiranje poteka drugače, saj dobimo veliko denarja od TV-pravic, dobršen del od vstopnin in 20 do 30 odstotkov od Uefe in Fife. Pri drugih športih je politično sponzoriranje vidno. Tudi pri klubskem nogometu. Tudi indici, da se bodo športi delili po mestih, tako da naj bi hokej dobile Jesenice, rokomet bi bil v Celju, košarka v Ljubljani in nogomet v Mariboru, se mi zdi, da ne morejo biti perspektiva klubskega športa. Treba je vsem dati možnost. Posredno to lahko povzroči revolt pri tistih, ki niso izbrani po tem ključu.

Če se malo pošalimo, je Ivan Simič po porazu proti vam tako rekoč naslednji dan začel reorganizacijo davčne uprave, kar je pomenilo odpuščanje nekaterih zaposlenih. Se bojite takega maščevanja? Za sedanjo oblast ne bi bilo nič nenavadnega nagajanje kje drugje, na primer vam ali pa vašim sorodnikom?

Težko bi rekel. Upam, da taka "pravila igre" v Sloveniji še ne veljajo. To bi bilo preveč.

Torej se ne bojite za službo na Geodetskem zavodu?

Mogoče naziv našega podjetja, zavod, malo zavaja, ampak smo delniška družba, kjer je država manjšinski lastnik. Naši največji lastniki so Maksima Holding in mali delničarji. Imenuje in razrešuje me nadzorni svet na podlagi rezultatov in dobička, ki jih moram dosegati.

In rezultati so dobri?

Za tak tip podjetja in tak tip dejavnosti so konstantno solidni.

Ker se je v boj za položaj predsednika NZS veliko vpletala politika, tako ali drugače, so vašo zmago nekateri razumeli kot elegantno zmago levice nad sedanjo oblastjo!

Mogoče je del ljudi čutil, da gre za politično kadrovanje. Tako razumevanje stvari med ljudmi sem začutil tudi sam, ko sem dobival telefonske klice, SMS-je in elektronsko pošto. Ljudje so to tako čutili. Če jih velika večina tako čuti, potem se verjetno ne motijo. Osebno, razen tega, kar je že bilo rečeno, politike neposredno nisem čutil.

Simič je prišel na Durs z novo oblastjo, Kangler je član SLS, ki je del koalicije, zlata generacija se je slikala na taboru SDS, vam pa so očitali, da ste človek iz prejšnjega sistema, sila kontinuitete!

Sem človek iz prejšnjega sistema toliko kot vsak, ki je živel v tistem sistemu. Kar pa se tiče članstva v tisti edini stranki, ki je takrat bila, sem bil član manj časa kot marsikdo v aktualni politiki, ki se zdaj deklarira za silnega demokrata.

Kangler je postal župan Maribora, kjer se gradi nov stadion. Kakšne so možnosti, da reprezentanca zaigra v Mariboru?

Možnosti so. Po mojih podatkih naj bi se prenova končala do konca letošnjega leta. To pomeni, da bo to še en stadion, kjer se bodo lahko igrale reprezentančne tekme. Reprezentanca je že igrala v Mariboru. Tako da ni nobenih ovir, še najmanj pa sem ovira jaz. Čeprav se zdaj omenjajo moje izjave, ki sem jih dajal, ko smo igrali najbolje, da je nesmiselno menjati lokacijo, ker se je ujel pravi ritem, pravo vzdušje. Ampak konfrontacija med Mariborom in Ljubljano ni nič novega in ni občutna samo v športu, ampak tudi drugod. Te antagonizme vidimo tudi med drugimi mesti, v Italiji, na Hrvaškem ali celo Nemčiji. Na podlagi tako postavljene konfrontacije ali na podlagi take dejavnosti, kot je zamenjava predsednika iz Ljubljane, je mogoče dobiti nekaj glasov.

Ampak NZS je dala denar za stadion v Celju!

Stvar je bila preprosta. Znašli smo se v situaciji, ko smo morali en stadion spraviti na tako raven, da je na njem mogoče igrati tekme. To se je izkazalo za pozitivno. Vse tekme, na primer z Nemčijo, Norveško, Belorusijo, Italijo, Škotsko, so potrdile primeren obisk v Celju, saj je bil stadion tako rekoč razprodan.

Torej ste z obiskom zadovoljni?

V prejšnjih kvalifikacijah sem bil. Res pa je, da se publika odziva ustrezno rezultatom. V prejšnjih kvalifikacijah smo bili dolgo v igri za drugo mesto. Je pa res, da se je zdaj zgodil, začenši že s prijateljskimi tekmami in s temi, ki smo jih odigrali v kvalifikacijah, radikalen preobrat v položaju reprezentance in v rezultatih. To je zaznati tudi v odzivih občinstva.

Predsednik je na potezi!

Ena prednostnih zadev, ki jih bomo naredili decembra, bo analiza razmer v reprezentanci, analiza rezultatov, selektorjev položaj ... Sreča, da je zdaj mrtvo obdobje, saj bo prva prijateljska tekma šele februarja. Tu bo treba potegniti nekatere poteze. Z Oblakom pa še nisem govoril. Že pred 16. novembrom mi je predlagal, da bi odstopi, pa tega nisem sprejel, ker bi bilo videti, kot da ga žrtvujem, da bi rešil svojo kožo.

Najbolj so vam očitali ravno razmere v reprezentanci. Če bi reagirali že na začetku, bi se te kritike, javne ankete umaknile z dnevnega reda.

Po mojem je Oblak dobro začel. Prve kvalifikacije so bile dokaj dobre. Druga stvar pa je, če je kdo pričakoval, da bo Slovenija zmeraj igrala na evropskih in svetovnih prvenstvih. Odigrali smo nekaj dobrih tekem. Tekma na Škotskem, obe tekmi z Belorusijo, tekma z Norveško doma, ki smo jo sicer izgubili, tekma z Italijo. Razen hudega poraza na tekmi s Škotsko, ko so nas povsem nadigrali, je reprezentanca funkcionirala solidno. Letos pa preseneča, da smo kot razbita vojska, kot da gre za razpad sistema.

Se vam ne zdi, da se je vse začelo že v prejšnjih kvalifikacijah. Oblak je dobro začel, prikupil se je občinstvu z mladimi igralci, potem pa jih je drugega za drugim škartiral in vabil nekatere, ki si tega niso zaslužili. Nogometaši so se začeli prodajati prek reprezentance. Saj to ljudje vidijo, saj niso slepi. Tudi drugi reprezentanti vidijo, da ne igrajo vedno najboljši.

Možno. Res je bilo veliko eksperimentiranja in posebne standardnosti ni bilo. Najbrž se je zadeva res samo stopnjevala in je zdaj izbruhnila. Moram pa reči, da se sam nikdar ne vpletam v reprezentanco, čeprav so mi očitali tudi to. Nimam nikakršnega vpliva na sestavo reprezentance.

Na eni izmed tiskovnih konferenc vas je Oblak vprašal, koga ste poklicali.

Šlo je za to, kaj bomo naredili, če se dva izmed izbranih poškodujeta. Malo pred tiskovno konferenco smo se pogovarjali o tem in Oblak mi je rekel, da bo v primeru poškodb poklical ta dva. Na tiskovni konferenci pa se ni mogel spomniti imen, obrnil se je proti meni in vprašal, koga smo že rekli. Oblaka vsi poznamo.

Ravno ste se vrnili s službene poti v Makedonijo. Kaj ste se tam pogovarjali?

Geodetski zavod ima v Makedoniji podjetje, ki je v stoodstotni lasti Geodetskega zavoda. Opravljamo enake posle kot tu, zato grem večkrat v Makedonijo. Beseda pa je nanesla tudi na nogomet. Tam je zdaj evforija popolna, ker vse jemljejo zelo čustveno v eno ali drugo smer. Že so se videli na evropskem prvenstvu. Bil sem tudi na kosilu s Katancem in povedal je, da porabi veliko časa za dopovedovanje vsem okoli sebe, kaj je realnost. Imajo pa dobro ekipo, ki jo je Katanec dobro selekcioniral. A vprašanje je, kaj se bo zgodilo, če doživijo še en poraz.

Se niste pogovarjali s predsednikom makedonske nogometne zveze, da bi prekinil pogodbo s Katancem in bi ta prišel nazaj na selektorsko mesto v Slovenijo?

Ne. Hecno se mi zdi, da se zdaj vsi hvalijo, kdo je večji Katančev prijatelj in kdo vse ga bo pripeljal na čelo slovenske reprezentance. Katanec mi je rekel, da je še prezgodaj, da bi bil selektor v Sloveniji, ko sva bila v zelo resnih pogovorih, še preden je prišel Oblak. Sam sem zastavil besedo v Makedoniji, da so ga angažirali. Pri Makedoncih in pri Katancu. Vedel sem, da mora vzeti kako reprezentanco. Če bi še naprej ostajal brez dela, bi lahko bila vprašljiva njegova trenerska kariera. Veliko besede pri tem, da so ga angažirali, pa je imel tudi Ivica Osim. Makedonci so hoteli imeti Osima, pa jim je predlagal Katanca, saj noče biti selektor nobene reprezentance na ozemlju nekdanje Jugoslavije.

Ste se tudi vi pogovarjali z Osimom?

Pogovarjali smo se, ko je bil še v Sturmu, preden je šel na Japonsko. Tudi Hrvati so se pogovarjali z njim, prav tako Bosanci.

Pred glasovanjem o zaupnici ste rekli, da se boste o usodi Braneta Oblaka pogovarjali po glasovanju. Ste se že pogovarjali?

V prvi polovici decembra se bomo pogovorili z Oblakom.

Mislite, da lahko potegne ta voz iz blata, v katerega ga je pripeljal?

Mislim, da ne. Prišel je trenutek za njegov umik.

Kdo pa bo naslednik?

Velike izbire ni. Iz zlate generacije se je za ta poklic odločil le Darko Milanič. Drugi šele začenjajo trenersko pot. Nimam pa nobenih težav s tem, da bi imeli kakšnega tujca, čeprav nisem prepričan, kako bi slovenska javnost vzela za svojega kakšnega trenerja iz nekdanje Jugoslavije. Trenerji iz zahodne Evrope pa so tako dragi, da jih ne moremo plačati; to pomeni 500.000 do 800.000 evrov na leto.

Rekli ste, da ne boste več kandidirali za položaj predsednika NZS. Lahko takrat zmaga Simič?

Ne vem. Zdi se mi zelo vztrajen.