cerkev / Škofovsko priznanje
Odstop varšavskega nadškofa Stanislawa Wielgusa dokazuje, da tudi lustracija, tako kot revolucija, najraje žre svoje otroke
Moralni teolog dr. Ivan Štuhec je kot primer duhovnika, ki naj bi v Sloveniji sodeloval s komunističnimi oblastmi, v rahlo ciničnem kontekstu izpostavil pred dvema letoma umrlega naslovnega oziroma 'rdečega' škofa Vekoslava Grmiča, humanista, filozofa in predstavnika katoliške levice. (na fotografiji škof Grmič prejema državno odlikovanje iz rok tedanjega predsednika Kučana, 28. decembra 2002)
© Boban Plavevski
Jasno, spet so vsega krivi novinarji. Po Gazeti Polski so prejšnji četrtek še v uglednem časniku Rzeczpospolita zapisali, da je bil v času komunizma med sodelavci takratne poljske tajne policije tudi visoki cerkveni dostojanstvenik Stanislaw Wielgus, ki naj bi v nedeljo na mestu varšavskega nadškofa zamenjal karizmatičnega kardinala Jozefa Glempa. Kot v nadaljevanju navaja časnik, je poljska inačica udbe zdaj 67-letnega Wielgusa angažirala leta 1967, ko je na univerzi v Lublinu študiral filozofijo, v sedemdesetih pa je kot tamkajšnji redni profesor podpisal pogodbo o prostovoljnem sodelovanju s tajno policijo ter v skladu z njenimi določili svoje nadrejene servisiral tudi z informacijami o dogajanju na univerzi.