dvd / Prisluškovanje

Leto 1972 je bilo leto Botra - in leto, ko je Francis Ford Coppola dokončno postal boter novega Hollywooda, okej, nove generacije, ki je tedaj "prevzela" Hollywood. Boter je postal huronski hit, kritiki pa so kar tekmovali, kdo mu bo napisal večjo hvalnico - zgodovina se je poslej delila na tisto pred Botrom in ono po Botru. Mnoge replike iz te gangsterske sage so postale pregovorne. Tako kot mnogi prizori. In muzika tudi. In seveda - Boter je snel Oskarja za najboljši film. Toda ironično, Coppola tega Oskarja ni dobil, ker filma ni produciral. Še več - tudi Oskarja za režijo ni dobil. Odnesel ga je Bob Fosse za Kabaret. Bolje rečeno, Coppola, novi h'woodski kralj, je izmed vseh možnih Oskarjev dobil le Oskarja za scenarij, ki pa si ga je bil prisiljen deliti z Mariom Puzom, avtorjem romana. Coppola je to očitno vzel "osebno", kajti čez dve leti se je vrnil - in konkurenco dobesedno ubil. Tudi Boter 2 je bil gigant v vseh smislih. Ljudem je prihajalo. In kritikom tudi, navsezadnje, Coppola je dokazal, da je lahko tudi nadaljevanje umetnost. Hja, Boter 2 je postal prototip nadaljevanja, ki ni inferiornejše od originala. Odveč je poudarjati, da je v tem ekskluzivnem klubu še vedno skoraj sam. In seveda - Boter 2 je Coppoli vrgel tri Oskarje. Za film (ja, tokrat ga je tudi produciral), scenarij (spet s Puzom, se razume) in režijo. Ni kaj, leto 1974 je bilo leto Francisa Forda Coppole.