arhitektura / Gledališče kot lebdeči paradižnik

Ugibanje, kakšen naj bi bil Kolizej, je končano. Mednarodna žirija pod vodstvom arhitekta prof. Borisa Podrecce je med šestimi projekti uveljavljenih tujih arhitektov, ki so prispeli na vabljeni natečaj za prenovo ljubljanskega Kolizeja, izbrala izdelek biroja Neutelings in Riedijk iz Rotterdama. Nizozemska arhitekta res nista tako svetovno razvpita kot nekateri drugi natečajniki, na primer Anglež David Chipperfield ali Španec Rafael Moneo, a še zdaleč nista anonimusa. Willem Jan Neutelings se je arhitekture učil pri slavnemu Remu Koolhasu, predaval pa je na mnogih nizozemskih in mednarodnih arhitekturnih šolah in inštitutih, na primer na Berlage Institute in na Harvardu. S partnerjem Michielom Riedijkom sta začela sodelovati leta 1997, med njunimi bolj odmevnimi projekti pa sta koncertna dvorana v mestu Brugge in rezidenca nizozemske ambasade v Berlinu. Sodeč po izjavah žirantov sta na natečaju gladko pometna s konkurenco in si upravičeno prislužila prvo nagrado v vrednosti 60.000 evrov. Ali kot je dejal Podrecca: "To je zelo lep projekt, ki pomeni inovacijo, nov simbol za mesto." Zakaj se žirija ni odločila za bistveno bolj drzen projekt angleškega biroja Foreign Office Architects, je jasno. Ker bi projekt, ki še najbolj spominja na vesoljsko plovilo Apollo, težko opravičili v javnosti. Če kaj, potem je žirija ob tem projektu pokazala morda kar pretirano mero konservativnosti.