Kultura / Megla
Mladinino kolekcijo dvdjev nadaljuje kultna grozljivka, ki pokaže, da Noč čarovnic ni bila še nič
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 44, 7. 11. 2004
John Carpenter je leta 1978 udaril z grozljivko Noč čarovnic - bila je poceni, toda postala je orjaški globalni hit. In Carpenter, novi kralj groze in terorja, si je tedaj verjetno rekel: šit, zdaj vsi od mene pričakujejo še hujšo grozljivko. A kako naj to presežem? Kako naj grem čez Noč čarovnic? Kako naj grem čez Michaela Myersa? Kako, kako, kako?! Ker je bil stisnjen v kot in ker so bila pričakovanja visoka, mu ni preostalo drugega, kot da je posnel film o ultimativni pošasti - o Elvisu Presleyju (1979, TV). Brrr! Okej, Elvis je bil rokenroler, toda že kot rokenroler je šokiral Ameriko - ja, nagnal ji je strah v kosti. Še bolj pa je vse šokiral, ko je iz rokenrolerja mutiral v zavaljeno, groteskno lasvegaško pošast. Potem je kakopak umrl. In vendar ni umrl - še vedno se vrača. Znova in znova. Saj veste, mnogim se še vedno prikazuje. Noče in noče umreti. Včasih ga lahko vidite, kako na Uranu gricka čips. Ergo: Elvis ni niti živ niti mrtev - pravi zombi. In Carpenter je bil spet pred starim vprašanjem: kako naj to presežem? Kako naj grem čez Elvisa, tega ultimativnega zombija? Kaj bi lahko ljudi prestrašilo bolj kot zombi? Odgovor: množica zombijev.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 44, 7. 11. 2004
John Carpenter je leta 1978 udaril z grozljivko Noč čarovnic - bila je poceni, toda postala je orjaški globalni hit. In Carpenter, novi kralj groze in terorja, si je tedaj verjetno rekel: šit, zdaj vsi od mene pričakujejo še hujšo grozljivko. A kako naj to presežem? Kako naj grem čez Noč čarovnic? Kako naj grem čez Michaela Myersa? Kako, kako, kako?! Ker je bil stisnjen v kot in ker so bila pričakovanja visoka, mu ni preostalo drugega, kot da je posnel film o ultimativni pošasti - o Elvisu Presleyju (1979, TV). Brrr! Okej, Elvis je bil rokenroler, toda že kot rokenroler je šokiral Ameriko - ja, nagnal ji je strah v kosti. Še bolj pa je vse šokiral, ko je iz rokenrolerja mutiral v zavaljeno, groteskno lasvegaško pošast. Potem je kakopak umrl. In vendar ni umrl - še vedno se vrača. Znova in znova. Saj veste, mnogim se še vedno prikazuje. Noče in noče umreti. Včasih ga lahko vidite, kako na Uranu gricka čips. Ergo: Elvis ni niti živ niti mrtev - pravi zombi. In Carpenter je bil spet pred starim vprašanjem: kako naj to presežem? Kako naj grem čez Elvisa, tega ultimativnega zombija? Kaj bi lahko ljudi prestrašilo bolj kot zombi? Odgovor: množica zombijev.
Megla (The Fog, 1980) se dogaja v Antonio Bayu, mirnem, idiličnem, ribiškem mestecu ob kalifornijski obali, ki praznuje stoletnico, toda praznovanje stoletnice se kmalu prelevi v dan mrtvih. Mestece začne namreč naskakovati gosta megla in radijska di-džejka (Adrienne Barbeau, tedaj Carpenterjeva žena) dahne: "Nekaj je v tej megli!" In res, junaki v grozi spoznajo, da s to meglo potujejo gobavi, iznakaženi in zelo jezni zombiji, ki so zelo nori na zelo ostre predmete. Le zakaj ne bi bili - pred stotimi leti so jih ustanovitelji tega mesteca pobili in oropali. Antonio Bay temelji na praumoru. Hja, te odvratne pošasti so mrtva preteklost, ki oživi in pride za grešnim, pohlepnim mestom, tako da ni nobenega dvoma, da so vrline in čisti nameni ameriških Founding Fathers le mit. In njihova hči, Jamie Lee Curtis, ki je kričala že v Noči čarovnic, ima spet razlog za kričanje in za vprašanje: "Zakaj se mi vedno dogajajo tako grozne reči?" Njena mati, Janet Leigh, ki je kričala v Hitchcockovem Psihu, tudi.
Več na www.mladina.si/dvd/.
© Mladina