Kultura / Megla
Mladinino kolekcijo dvdjev nadaljuje kultna grozljivka, ki pokaže, da Noč čarovnic ni bila še nič
John Carpenter je leta 1978 udaril z grozljivko Noč čarovnic - bila je poceni, toda postala je orjaški globalni hit. In Carpenter, novi kralj groze in terorja, si je tedaj verjetno rekel: šit, zdaj vsi od mene pričakujejo še hujšo grozljivko. A kako naj to presežem? Kako naj grem čez Noč čarovnic? Kako naj grem čez Michaela Myersa? Kako, kako, kako?! Ker je bil stisnjen v kot in ker so bila pričakovanja visoka, mu ni preostalo drugega, kot da je posnel film o ultimativni pošasti - o Elvisu Presleyju (1979, TV). Brrr! Okej, Elvis je bil rokenroler, toda že kot rokenroler je šokiral Ameriko - ja, nagnal ji je strah v kosti. Še bolj pa je vse šokiral, ko je iz rokenrolerja mutiral v zavaljeno, groteskno lasvegaško pošast. Potem je kakopak umrl. In vendar ni umrl - še vedno se vrača. Znova in znova. Saj veste, mnogim se še vedno prikazuje. Noče in noče umreti. Včasih ga lahko vidite, kako na Uranu gricka čips. Ergo: Elvis ni niti živ niti mrtev - pravi zombi. In Carpenter je bil spet pred starim vprašanjem: kako naj to presežem? Kako naj grem čez Elvisa, tega ultimativnega zombija? Kaj bi lahko ljudi prestrašilo bolj kot zombi? Odgovor: množica zombijev.