Kultura / Plezalec
Mladinino kolekcijo dvdjev nadaljuje alpska poskočnica, v kateri se nihče ne dotakne tal
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 4, 27. 1. 2005
Kaj je cliffhanger? S cliffhangerjem so se v tridesetih in štiridesetih letih vedno končale matinejske filmske serije: junakinja je na koncu epizode stresno obvisela nad kakim prepadom, njen ljubi ji je navdušeno drvel na pomoč, toda šele v novi epizodi so ljudje lahko videli, če je tudi uspel. In vedno je uspel. Cliffhanger je potem kmalu zvodenel in crknil. Kot da je zmanjkalo žensk, ki bi jih bilo vredno rešiti v zadnjem trenutku. Potem pa je zvodenel še sam zadnji trenutek. Zato so začeli junaki na koncu svoje ljube puščati kar tam, v nevarnosti - so vsaj vedeli, da se jim ne more nič zgoditi (npr. Lov za izgubljenim zakladom). In moral je priti Sylvester Stallone, da so si film upali nasloviti Cliffhanger. Po naše - Plezalec (1993). Visoko v Skalnem gorovju na zajli nemočno binglja mladenka, Stallone, buildersko napumpani gorski reševalec, strumno pleza proti njej, jo v zadnjem trenutku celo zgrabi za ročico, toda mladenka takoj zatem vendarle odvrešči navzdol - globoko navzdol. Kar je seveda svarilo, da samo vreščanje ne zadošča več - in da je zadnji trenutek nekaj, kar s samim časom nima več nobene zveze. Punca pade, ko je že rešena. Kot bomba, ki v Hitchcockovi Sabotaži eksplodira, potem ko čas že poteče. In tam zgoraj, v osrčju Skalnega gorovja, kjer gangsterji oropajo letalo finančnega ministrstva, so tudi Ptiči, ki v neki votlini naskočijo Slyja, pa visenje z gore med potjo na Sever/severozahod, pa psihopatski šef tolpe, ki ga igra John Lithgow, stalni negativec Briana De Palme, sicer najboljšega Hitchcockovega učenca, pa še vsi tisti trenutki, v katerih se preganjani Sly, alpska verzija Ramba, hitchcockovsko prelevi v preganjalca svojih preganjalcev (tipični hitchcockovski obrat). Drži, v Plezalcu je veliko Hitchcocka. In drži, Renny Harlin, ki zna streči adrenalinu in bombastiki (Umri pokončno 2, Deep Blue Sea, Poljub za lahko noč), nas na to stalno opozarja. Dodajte še genialne kaskaderje, kinetični non-stop stampedo in zelo citirano plavanje pod ledom, pa dobite več, kot ste lahko pričakovali - stokilskega Hitchcocka na tritisočaku! Tal se sicer ne dotaknejo, toda ne v imenu ekologije.
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 4, 27. 1. 2005
Kaj je cliffhanger? S cliffhangerjem so se v tridesetih in štiridesetih letih vedno končale matinejske filmske serije: junakinja je na koncu epizode stresno obvisela nad kakim prepadom, njen ljubi ji je navdušeno drvel na pomoč, toda šele v novi epizodi so ljudje lahko videli, če je tudi uspel. In vedno je uspel. Cliffhanger je potem kmalu zvodenel in crknil. Kot da je zmanjkalo žensk, ki bi jih bilo vredno rešiti v zadnjem trenutku. Potem pa je zvodenel še sam zadnji trenutek. Zato so začeli junaki na koncu svoje ljube puščati kar tam, v nevarnosti - so vsaj vedeli, da se jim ne more nič zgoditi (npr. Lov za izgubljenim zakladom). In moral je priti Sylvester Stallone, da so si film upali nasloviti Cliffhanger. Po naše - Plezalec (1993). Visoko v Skalnem gorovju na zajli nemočno binglja mladenka, Stallone, buildersko napumpani gorski reševalec, strumno pleza proti njej, jo v zadnjem trenutku celo zgrabi za ročico, toda mladenka takoj zatem vendarle odvrešči navzdol - globoko navzdol. Kar je seveda svarilo, da samo vreščanje ne zadošča več - in da je zadnji trenutek nekaj, kar s samim časom nima več nobene zveze. Punca pade, ko je že rešena. Kot bomba, ki v Hitchcockovi Sabotaži eksplodira, potem ko čas že poteče. In tam zgoraj, v osrčju Skalnega gorovja, kjer gangsterji oropajo letalo finančnega ministrstva, so tudi Ptiči, ki v neki votlini naskočijo Slyja, pa visenje z gore med potjo na Sever/severozahod, pa psihopatski šef tolpe, ki ga igra John Lithgow, stalni negativec Briana De Palme, sicer najboljšega Hitchcockovega učenca, pa še vsi tisti trenutki, v katerih se preganjani Sly, alpska verzija Ramba, hitchcockovsko prelevi v preganjalca svojih preganjalcev (tipični hitchcockovski obrat). Drži, v Plezalcu je veliko Hitchcocka. In drži, Renny Harlin, ki zna streči adrenalinu in bombastiki (Umri pokončno 2, Deep Blue Sea, Poljub za lahko noč), nas na to stalno opozarja. Dodajte še genialne kaskaderje, kinetični non-stop stampedo in zelo citirano plavanje pod ledom, pa dobite več, kot ste lahko pričakovali - stokilskega Hitchcocka na tritisočaku! Tal se sicer ne dotaknejo, toda ne v imenu ekologije.
Več na www.mladina.si/dvd/.
