prešernove nagrade / Cenzure ni bilo?
Aleš Jan je najtrofejnejši slovenski radijski režiser. Žal pa se zaradi vrste nesporazumov, ki so rodili prvo letošnjo kulturniško afero, ni bilo časa pogovarjati o njegovem opusu. Bivši predsednik upravnega odbora prešernovega sklada se je z nami pogovarjal o dogodkih ob podelitvi letošnje prešernove nagrade umetnici Ireni Grafenauer.
Irena Grafenauer in Aleš Jan ob podelitvi Prešernove nagrade
© Miha Fras
Sploh ni bilo tako. Nihče ni ničesar črtal, prepovedal, cenzuriral. V celoti je bilo objavljeno edino besedilo, ki ga je avtorica napisala in avtorizirala. Za pojasnilo dogajanja se vrnimo v november 2004, na 3. sejo Upravnega odbora Prešernovega sklada, kjer smo se pogovarjali o proslavi. Takrat smo se vsi člani UO strinjali, da letos ne bi bilo slavnostnega govornika. V preteklosti so bili govorniki politiki, potem je bil en sam nagrajenec, ki je imel daljši govor. Odločili smo se, da bomo dali enakovreden poudarek obema nagrajencema, brez razlik. Obema smo želeli dati možnost za nagovor ob prejetju nagrade in glede na funkcijo nagrade ob tem dobiti predstavitev umetnika, njegovega dela, neki umetniški credo. Torej nekaj, kar predstavlja dobitnika na poklicno-umetniškem področju. Druga želja je bila, da bi bili besedili napisani do konca decembra, ker naj bi bila nagovora tudi natisnjena in objavljena na spletu.