Kultura / Pobeg iz New Yorka

V Ameriki pride leta 1988 do prave, epidemične, apokaliptične eksplozije kriminala, tako da histeričnim, populističnim, fašistoidnim oblastem ne preostane drugega, kot da Manhattan z vseh strani zaprejo z visokimi stenami in prelevijo v zapor na prostem - hja, v neke sorte lager. Toda leta 1997 se potem zgodi nekaj alarmantno zoprnega: Air Force One, letalo ameriškega predsednika, ugrabijo, tako da potem strmoglavi prav na Manhattan. Sam predsednik (Donald Pleasence) po zaslugi posebne armirane kapsule, v katero ga zaprejo, preživi. Aha. In kaj zdaj? Koga naj pokličejo? Jamesa Bonda? Ramba? Terminatorja? Ne, pač pa ravnatelj tega mamutskega lagerja (Lee Van Cleef) sklene, da bo angažiral Snakea Plisskena (Kurt Russell), karizmatičnega, enookega outsiderja, nekdanjega specialca, zdaj roparja na poti v arest, ki izgleda tako, kot da je izumil izraza cool in macho. V tem vrstem redu. Snake tako dobi ponudbo, ki je ne more zavrniti - reši predsednika, pa boš tudi sam rešen! V telo mu za vsak primer injecirajo eksploziv - saj veste, da ne bi zbežal. In seveda, na voljo mu dajo le 24 ur - predsednik mora biti namreč rešen do velike globalne mirovne konference. Aja - in ne vračaj se brez kovčka, ki ga ima predsednik! In Snake skoči med podgane.

Dobre akcijske trilerje prepoznate po štirih rečeh: prvič, po junaku, za katerega je dovolj, da ga pokažejo, pa je jasno, da je to on, drugič, po fatalnem kovčku, ki je le pretveza za stalno gibanje, za akcijski perpetum mobile, tretjič, po eksplozivnem zapletu, in četrtič, po tem, da ne komplicirajo. John Carpenter bi lahko kompliciral, ali bolje rečeno, Pobeg iz New Yorka (Escape from New York, 1981) bi lahko postavil v leto 2333 ali pa leto 2666, pa ga ni - raje ga je postavil v bližnjo prihodnost, v leto 1997, tako da se mu leta 1981 ni bilo treba izmišljati kakih fantastičnih tehnologij prihodnosti, ki bi se jim gledalci kasneje, recimo leta 2005, le še smejali. Pobeg iz New Yorka, ki ga je Carpenter posnel po seriji žanrskih mojstrovin (Temna zvezda, Napad na poliicjsko postajo 13, Noč čarovnic, Megla), zato ne izgleda datirano. Prihodnost - pa tudi sam aktualni kontekst, v katerem je film nastal (ugrabitev Američanov v Iranu) - napetosti in lucidnosti ni v napoto. Z eno besedo, pred nami je kultna, apokaliptična odisejada po New Yorku, v katerem Svetovni trgovinski center še stoji.

Več na www.mladina.si/dvd/.