Kultura / Deveta vrata

Johnny Depp - z očali in bradico - igra tipa, ki mastno in cinično prekupčuje s starimi, redkimi, unikatnimi knjigami. Zna jih najti - in zna jih prodati. Z dobičkom. Brez emocij. Stoično. Zanj ni knjige, ki ni na prodaj. Zanj ni knjige, ki je ne bi prodal. Verjame le v svoje odstotke. Pa čeprav pri tem hodi po robu zakona. In po robu brezna tudi. Oportunist z reputacijo. Klientov se mu zato ne manjka. Vsi so polni denarja, vsi so fetišisti, vsi hočejo redke knjige in vsi hočejo, da jih najde Depp, ki se tako prelevi v neke sorte privatnega detektiva... ee, knjižnega detektiva, arty plačanca. Plazi se po čudnih, mračnih mestih, po čudnih, mračnih ulicah, po čudnih, mračnih stavbah, po čudnih, mračnih stanovanjih, po čudnih, mračnih knjižnicah, med čudnimi, mračnimi ljudmi, ki izgledajo tako, kot da živijo v 17. stoletju. In glej, no, glej, njegov stari klient, Boris Balkan (Frank Langella), si zaželi prav zelo redke knjige iz 17. stoletja. Da mu Balkan tokrat ponudi bajen honorar, je razumljivo - ne gre za kakršnokoli knjigo, ampak za "Devet vrat kraljestva senc", zelo okultno knjigo, katere koavtor naj bi bil Satan osebno. Balkan že ima en primerek te knjige, toda ker obstajajo trije, hoče, da jih Depp izsledi in primerja z njegovim - le en primerek je očitno pravi, original. Fant, dobi jo, pa naj stane, kar hoče! Magari ilegalno! Johnny ne govori dosti. Prej narobe, ves čas stiska zobe. Morda zato, ker se je odločil za tako slogovno figuro. Morda zato, ker privatni detektivi ne govorijo veliko. Morda zato, da ne bi prasnil v smeh. Ker pač tudi sam ve, da do Satanove avtobiografije zelo težko prideš po legalni poti. Ko pa enkrat krene na okultno misijo, se mu zgodijo vse tiste reči, ki se običajno dogajajo privatnim detektivom a la Philip Marlowe: nastavljati se mu začnejo fatalne, enigmatične, diabolične, napol slečene bejbe (Lena Olin, Emmanuelle Seigner), padati začnejo trupla, čike verižno prižiga in ugaša, po potrebi se zlaže in seveda - štirikrat ali petkrat ga lopnejo po glavi. Ja, Depp je Faust, ki hoče biti Marlowe z obrazom Trockega. Deveta vrata (The Ninth Gate, 1999), posneta po španskem romanu Klub Dumas (Arturo Perez-Reverte), so elegantni, groteskni, okultni triler, v katerem Roman Polanski, režiser klasik a la Kitajska četrt, Rosemaryjin otrok in Pianist, sporoča: knjige so Hudič!