urbanizem / O Kolizeju bo odločala politika

"V zvezi z nameravano gradnjo novega Kolizeja ob Gosposvetski cesti v Ljubljani želimo na ministrstvu za kulturo opozoriti na odlok o razglasitvi te stavbe za kulturni spomenik, ki opredeljuje spomeniško vrednost objekta in natančno predpisuje režim njegovega varovanja," se je v enem izmed prvih nastopov za ohranitev starega Kolizeja oziroma proti rušenju te stavbe zavzel novi direktor direktorata za kulturno dediščino dr. Damjan Prelovšek. Funkcijo je začel opravljati v začetku junija. Dr. Prelovšek - gre za umetnostnega zgodovinarja, ki velja za enega največjih poznavalcev dela in lika najslavnejšega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, ter nekdanjega veleposlanika RS v Pragi - je še razložil: "Stavba Kolizeja je pomembna iz več razlogov: je delo znanega graškega arhitekta Josepha B. Withalma, hkrati pa gre za večnamensko arhitekturo iz sredine 19. stoletja, primerljivo z današnjim Cankarjevim domom. V njej je potekal tudi velik del kulturnega življenja na Slovenskem. Slogovno sodi v tako imenovani romantični historizem in je po tej plati edina tovrstna arhitektura v Ljubljani." Ker je Prelovšek govoril v imenu ministrstva za kulturo, to zelo verjetno pomeni, da je zdajšnja slovenska oblast naklonjena ohranitvi starega Kolizeja. Torej nasprotuje rušenju in uresničitvi najbrž največjega arhitekturnega projekta pri nas po osamosvojitvi Slovenije. Kar zadeva zdaj propadajoči ljubljanski Kolizej, je bilo sicer večkrat poudarjeno, da nima kdove kakšne arhitekturne vrednosti, saj je bilo v nekdanji Avstro-Ogrski kar nekaj podobnih vojaških oziroma oficirskih zabavišč na koncu mesta, večina pa je bila brez večje škode porušena. Ljubljanski Kolizej pa bo sicer kmalu bolj podoben grško-rimskim ostankom kot stavbi izpred manj kot 200 let.