Kultura / Podmornica 571 + V rokah sovražnika

Zadnja leta smo videli kopico vojnih filmov - in večinoma so se dogajali med II. svetovno vojno. Reševanje vojaka Ryana, Tanka rdeča črta, Glasniki vetra in tako dalje. Hja, II. svetovna vojna je nova velika stvar. Še vedno je ni konec. Bitke so povsod, tudi pod vodo, zato je čas, da globoko vdihnete - čaka vas vojna v globini. Vojna med podmornicami. In podmorniški filmi so že od nekdaj podžanr zase. Stare klasike, recimo Run Silent, Run Deep in Sovražnik v globinah, in novejši hiti, predvsem Podmornica, Lov na Rdeči oktober, Škrlatna plima in K-19, so spletali atmosfero, ki je vsekakor unikatna - atmosfero stalne napetosti, stalne nevarnosti, stalne ogroženosti. Kar je logično: ko se podmornica enkrat potopi, ne moreš več ven. Naj se zgodi karkoli, zbežati ne moreš! Meje podmornice so meje tvojega sveta - in obenem meje tvojega strahu, tvoje tesnobe, tvoje panike. Podmornice so kot krste - razlika je le v tem, da se podmornice včasih vrnejo. Posadke v podmorniških trilerjih vedno izgledajo kot junaki grozljivk, ki se znajdejo v kakem zaprtem, izoliranem prostoru, recimo v strašihiši - nikoli ne vedo, od kod bo priletelo. In nikoli ne vedo, kdaj jih psycho vidi, gleda, opazuje. Navsezadnje, kaj pa je bil Osmi potnik, če ne strašihiša v vesolju. Bolje rečeno - podmornica v vesolju.