Kultura / V iskanju dežele Nije

Kdo je bil Peter Pan, veste: fant, ki ni hotel odrasti. Kaj moraš storiti, da ne odrasteš? Verjemite, le želja je premalo. Imperativ - odrasti že, zaboga! - je preveč. Kdaj odrasteš? Ko ugotoviš, da so vsi tvoji prijatelji že "mrtvi"? Ko spoznaš, da imaš vso svojo prihodnost že za sabo? Ko končno spregledaš, da je odraščanje umor? Katero mejo moraš prestopiti, da bi odrasel? Spolno mejo? Ali pa nobene? Mar niso najlepši tisti filmi, v katerih so otroci pripravljeni prestopiti vse meje, samo da ne bi odrasli? Hej, je bil Peter Pan frik? Serijski morilec? Psycho? Ali pa je bil le bitje, ki se ni moglo odločiti, kakšnega spola je - dokler ne definiraš svojega spola, ne odrasteš. Dokler ne sprejmeš svojega spola, ne sprejmeš svoje socialne vloge - in dokler ne sprejmeš svoje socialne vloge, ostaneš otrok. Retro. Ne mutiraš. Da je nekaj na tem, je pokazal že nemi Peter Pan, ki ga je leta 1924 posnel Herbert Brenon. Ali natančneje: Brenon je v vlogo Petra Pana, tega predadolescentskega bitja, ki še ni mutiralo, postavil žensko, rahlo deško, eterično, krasno Betty Bronson, s čimer je nezgrešljivo poudaril, da Peter Pan ni niti moški niti ženska, ampak bitje, ki se še ni odločilo, kakšnega spola bo.