fotografija / Ne misli, pritisni!
Lomografija, globalni fotohobi
Lomografska razstava v dunajskem Planungswerkstattu. Priložnost in tema? Arhitekturno obarvano leto v avstrijski prestolnici.
© Miha Fras
V zgodnjih jutranjih urah mrzlega novembrskega dne leta 1992 je na zasneženo mejo med Rusijo in Ukrajino pripeljal vlak. Z njim sta iz Sankt Peterburga prispela tudi avstrijska študenta. Dočakali so ju namrgodeni obrazi carinikov in temeljit pregled prtljage. V njunih nahrbtnikih so našli 800 fotoaparatov znamke LOMO LC-A in zahtevali svoje: polovico! Pred tem sta Dunajčana zanje barantala v zaprašenih trgovinah, starinarnicah in na bolšjakih. "Pa zakaj, hudiča?" so spraševali cariniki. "Pri nas jih nihče več noče!" LOMO LC-A je kompakten fotoaparat ruske izdelave, majhen, črn, natančen, brez avtofokusa, z odličnim objektivom Minotar-1 in avtomatiko pri dolgih osvetlitvenih časih. Specialist za momentke in navadnosti vsakdanjika. Prvega so izdelali na začetku osemdesetih let v tovarni Leningradskoe Optiko Mekhanichesko Obedinenie na zahtevo generala Igorja Petroviča Kornitzkega, takratne desne roke sovjetskega ministra za obrambo. Vsak mesec so izdelali 10.000 LC-A-jev, aparat pa je veljal za najbolje prodajanega za železno zaveso. Z njim so počitnikovali po vsej Sovjetski zvezi, Vietnamu, Kubi in Vzhodni Nemčiji; po padcu Berlinskega zidu pa so ga izpodrinili cenejši aparati kitajske ali japonske izdelave. Tako je počasi spolzel iz kolektivnega spomina in pristal na policah propadajočih trgovin. Pa ne za dolgo.