Kultura / Duh psa - samurajeva pot

Jim Jarmusch ima rad osamljene, ekscentrične, monumentalno odtujene like. Njegovi filmi - npr. Bolj čudno od raja, Mrtvec, Strti cvetovi - so jih bili polni. Toda Ghost Dog, ki ga igra Forest Whitaker, glavni junak filma Duh psa - samurajeva pot (Ghost Dog - The Way of the Samurai, 1999), je rekorder - bolj osamljenega, bolj ekscentričnega in bolj odtujenega lika pri Jarmuschu zlepa ne boste našli. In če ga ne boste našli pri Jarmuschu, je malo verjetno, da ga boste našli v filmih drugih režiserjev. Ghost Dog ne govori veliko (hja, Silent Bob), živi na strehi, mistično kramlja z golobi-poštarji (hej, le tako FBI ne ve, kaj počneš!), živi po samurajskem kodeksu (Hakagure), preživlja pa se kot najeti morilec mafije. Zakaj? Nič, neki mafijec mu je nekoč rešil življenje - in samuraj mora svoje življenje posvetiti Gospodarju. A ne le to: da bi lažje živel, mora imeti sebe za mrtvega, svet pa za sen. Zdi se, kot da hoče Jarmusch reči: če hoče črnec v sodobni Ameriki preživeti, potem se mora mentalno oborožiti z zenom. Ali bolje rečeno, preleviti se mora v militantnega multikulturalista.