književnost / Sovražni gnom

Vnaprej nam je bilo dano vedeti, da bi prizorišče utegnilo preplaviti od petsto do šeststo purgerskih literarnih fanatikov: svetovano nam je bilo, naj pridemo pred uradnim začetkom, da bomo sploh prišli noter. V resnici je bil potem klub Gjuro - ljubka in funkcionalna zagrebška klet, recimo tak mini K4 iz boljših dni - zelo zelo udobno poln, s kolegom Frasom pa sva si uplenila celo stolico. L'auteur je po stopnicah pristopicljal, da bi težko bolj neopazno. Majhen, suh, po ničemer vpadljiv tip - tak mrzovoljen čovečuljak, arhetip skromnega državnega uradnika, ki ga je na vsakem koraku spremljal zaskrbljen gromozanski gospod intelektualnega videza. Lastnik kluba, ki naju je kot spoštovana gosta iz Slovenije spustil noter, ko so bila vrata uradno še zaprta, nama je dal o pisatelju z odsekano kretnjo vedeti, naj mu ne hodiva blizu: "On je stravično nadrkan tip. Njemu se NIŠTA ne sviđa."