Majda Sepe 1937-2006

Konec leta 2004 sta Majda in Mojmir Sepe pri Založbi kaset in plošč izdala še posebej imenitno in pomembno izdajo svojih starih uspešnic z naslovom S teboj. Dva ploščka v boksu, ki dokončno določa njuno ustvarjanje v prejšnjem stoletju. Majda Sepe ima v tej izdaji svojo CD-ploščo, na kateri poje 22 skladb, ki so po mnenju našega najbolj znanega popevkarskega para najpomembnejši in verjetno ne nujno tudi najkomercialnejši del njenega ustvarjanja. Mojmir Sepe se je na svojem disku odločil za 20 instrumentalov. Nekakšna zaključena celota, nekakšna pika na i. Slovenske popevke, katere protagonista sta bila, pač že dolgo ni več, to, kar je ostalo na pogorišču slovenskih pop izvajalcev, pa je tako abotno, da na tem mestu o tem res ne gre razpravljati.

Slovenska popevka, ki sta jo ustvarjala Majda in Mojmir Sepe, je bila povsem nekaj drugega. Slovenska popevka je bila elitna glasbena prireditev in na Slovenski popevki je Majda Sepe nastopala od samega začetka. Od leta 1962. To pa je seveda že samo po sebi pomenilo veliko. Šlo je za festival izvrstnih pevcev in Majda Sepe je bila seveda izvrstna pevka. Bila je šolana pevka in bila je džezovska pevka, ki je nastopala z Ljubljanskim jazz ansamblom, poleg tega je nastopila tudi na prvem Jugoslovanskem jazz festivalu na Bledu leta 1960. Po nekaterih podatkih naj bi bila pela Strniševe prevode komadov Saint Louis Blues in I Cried For You. Kakor koli že, na prvi popevki na Bledu je zapela Zemlja pleše, Glas stare ure in Spet bi šla na Bled. Potem je na festivalu Slovenska popevka manjkala zgolj leta 1968, drugače pa je do leta 1977, ko se je od festivala poslovila, zapela skupaj kar 18 popevk Med njimi nekaj zelo uspešnih in med njimi leta 1974 enega redkih komadov, ki je dosegel dve zmagi (občinstvo in strokovna žirija), Uspavanko za mrtve vagabunde. Glasbo in aranžma je prispeval Mojmir Sepe, besedilo pa je ena najlegendarnejših Ježkovih pesmi.

Majda Sepe je svojo pot zaznamovala bolj s šansonskimi kot s tipičnimi popevkarskimi skladbami in kar težko si je predstavljati festivale v sedemdesetih letih brez skladb Ladja iz papirja, Med iskrenimi ljudmi in Pismo za Mary Brown. Predvsem pesmi Gregorja Strniše in Franeta Milčinskega - Ježka so bile gotovo dobra podlaga za njene velike skladbe. Čeprav bi lahko trdili, da je Majda Sepe zapela serijo najboljših slovenskih šansonov, pa je na tem mestu treba poudariti, da se je na tanki črti, ki loči manj komercialne popevke od bolj komercialnih, dobro znašla tudi med pevkami uspešnic. Četudi niso bile vedno avtorsko delo slovenskih skladateljev. Zdi se, da je eden njenih najlepših komadov, zadnjič so na televiziji spet predvajali črno-beli posnetek, Marioneta, priredba znane Puppet On A String, ki jo je leta 1966 pela Sandie Shaw. Res izvrstna priredba, na EP-ju je bilo moč najti prav tako izvrstno priredbo countryjevske Bang-Bang. V radijski oddaji Čestitke in pozdravi so dolga leta vsako nedeljo zavrteli komad Hvala ti, mama, hvala ... Isto publiko je morda še bolj razvnemal komad Sirota, ki govori o slepem dečku. Jasno, čustveno besedilo je napisal kdo drug kot Gregor Strniša, pesnik, ki je podpisal tudi Na ljubljanskem gradu. "In zdaj drug fant šepeta deklici, kar takrat šepetal si mi ti," je zapela Sepetova v refrenu. Na isti mali plošči je najti še njeno različico francoskega Butterflya. Ne gre pozabiti, da je pomemben del njenih pesmi vezan na Ljubljano, tako komada Ljubljanske ulice in Ljubljanski grad, vendar se zdi, da je Ljubljančanom še najbolj všeč njena (in Strniševa) priredba hita Šuštarski most. In da ne pozabim, pomembna skladba, tudi v jugoslovanskih razmerah velika uspešnica, je bila Kraljica noči z izvrstnim refrenom. Jasno pa to ni bilo njeno edino srečanje z jugoslovansko estrado, saj je že leta 1969 osvojila Opatijski festival s še eno veliko uspešnico Človek, ki ga ni. Njen zadnji pomembnejši hit je bila popevka Ribič, ribič me je ujel. Ob naštevanju vseh uspešnic bi lahko celo ugotovili, da je bila Majda Sepe šansonjerka, ki je hkrati zapela največ slovenskih uspešnic.

Pomembno je omeniti tudi, da je Majda Sepe nastopila v dveh slovenskih filmih: v Klopčičevi Sedmini iz leta 1969 (scenarij sta napisala Beno Zupančič in Matjaž Klopčič, film so na jugu predvajali z naslovom Pozdravi Marijo) in leta 1973 v filmu Begunec, ki ga je režiral Jane Kavčič, scenarij pa je napisal Marjan Rožanc. Še pred filmsko in pevsko kariero se je Majda Sepe poskusila kot manekenka v prvi povojni generaciji naših manekenk. Vendar jo je veliko bolj vleklo k petju in zdi se, da z njo odhaja še zadnji pomembni glas prvega vala slovenske popevke.