metelkova / Rušenje drugačne Slovenije

14. junija so na območje AKC Metelkova zgodaj zjutraj nenapovedano vdrli bagri, ki naj bi začeli rušiti tamkajšnjo Malo šolo, ob Klub Gromka prislonjeno prostorsko instalacijo - atrij, v notranjščini bujno poslikano z motiviko iz podvodnega sveta. Takoj se je zbralo dovolj ljudi, da so preprečili rušenje. In še isti dan je začela pred Malo šolo nastajati nenavadna skulptura oziroma instalacija, ki je bila obenem simbolni odgovor na poskus rušenja in realen poskus fizične zaščite objekta. Prav s to dvojno funkcijo - ne glede na to, da je sedaj vseeno prišlo do rušenja (2. avgusta zgodaj zjutraj ob spektakularnem pohodu policijske konjenice) - je ta postavitev (uničena ob rušenju) postavila izvirna izhodišča za razmislek o možnostih emancipacijske funkcije umetniške in kulturne prakse v javnem prostoru. Obenem pa je mogoče v njej videti metaforo za trenutni položaj te prakse v slovenskem prostoru kot take. (Ko govorimo o Metelkovi, ki je seveda kompleksen fenomen - ne samo kulturni, ampak tudi družbeni in politični -, tamkajšnje umetniške in kulturne produkcije in ponudbe dejansko že dolgo ne moremo reducirati na "alternativo". Gre za mnogo več. V tem smislu je simptomatično, da je bila, ko je znani neoliberalni ekonomist pred časom začel s serijo brutalnih napadov na kulturo KOT TAKO, njegova prva tarča prav Metelkova. Ker se je proti rušenju javno angažiral tudi predsednik republike, pa ni dejanje rušenja seveda prav nič manj prezira kot do "alternative" pokazalo do najvišje državniške funkcije.) Toda metafora je bila prav v tem, v čemer je bila najbolj nemetaforična - v konkretni fizični izpostavljenosti.