in medias res / Kultura brez drznosti

Pred kratkim so me v eni izmed televizijskih oddaj vprašali, ali me kaj moti vonj čevapčičev na Lentu, pa sem jim odvrnila: "Ne, prav nič." Po mojem čevapčiči prav omamno dišijo, s čimer se verjetno ne strinjajo kulinarično bolj osveščeni pripadniki človeške vrste, navsezadnje pa seveda sploh ni šlo za to. Oddaja je hotela na kratko spregovoriti o profilu slovenskih poletnih kulturnih dogodkov, kamor sodijo tudi najrazličnejši festivali. Poleti kulturne hiše zaprejo vrata in tedaj vzbrstijo najrazličnejše prireditve, ki spremljajo dopustniško razpoloženo srenjo do jeseni, ko imamo občutek, da se je kolo življenja in dela spet pognalo s polno paro. Res mislim, da s festivali in njim sorodnimi peripetijami, pri katerih je v ospredju splošno ljudsko rajanje, kjer odrske dogodke spremlja še kulinarika, ni prav nič narobe. Še posebno, kadar se oplajajo z najrazličnejšimi sponzorskimi viri in poskušajo čim manj obremenjevati javne subvencije.