estrada / Slovenski menedžerji in njihova dela

V času Evrovizije se je vnel prepir med slovenskim zvezdnikom Anžejem Dežanom in njegovo menedžerko Nano Zanelli. Nana naj bi se bila po Anžejevi zmagi na Emi dogovorila zgolj za tri ali štiri nastope in tri mesece, takrat ko so ponudbe za mladeniča iz Celja menda kar deževale, skrbela bolj za svojo kot za njegovo promocijo. Posledice so znane. Nana ima bolj imidž kake turbo pevke kot menedžerke, za umetno oprsje je recimo odštela 800.000 tolarjev in to javno povedala, kaj vse še ima operirano, ni razkrila. Anžeju pa za tistih nekaj koncertov menda še vedno dolguje denar. Slišati je, da dolguje tudi drugim nekdanjim varovancem. Prizadeta blondinka je že napovedala, da se z menedžmentom ne bo več ukvarjala, ampak se bo v prihodnje posvetila organiziranju različnih prireditev. Nana se je posla sicer učila v Schollmayerjevi agenciji Bebe (kot sodelavka napadene, napadalne in spreobrnjene Monike Viti).

Slovenski menedžer je mešanica bivšega frizerja, ki je bil neizprosen roker in je po možnosti nekdanji bobnar kake povprečne ruralne skupine, v resnici pa si želi zgolj pomagati bendom ali pevcem, čeprav zahteva za nastope razmeroma visoko provizijo. Poleg tega, da skrbi za bende, organizira še kake prireditve in mu ni nerodno pomagati niti lepotičkam ali bodibilderjem. No, pa si oglejmo, kaj na tem področju zmoremo Slovenci.

Sorodniki in posebneži

Pevci so pogosto sami menedžerji svojih skupin ali pa za to delo najdejo kakega sorodnika. Ivan Hudnik, sicer pevec nežnega in visokega glasu, je recimo prijatelj staršev mladinskega pevca Roka Kosmača. Zaradi tega je postal njegov mentor in menedžer. In ko že govorimo o tem, da je najbolje, če vse ostane v družini, ne moremo mimo Čukov, kjer Jože Potrebuješ, sicer vodja benda, opravlja tudi vsa dela in naloge menedžerja in težko bi rekli, da gre Čukom v njihovih ku-ku limuzinah slabo. Je pa res, da se je tako mogoče izogniti pojavljanju v anekdotah, ki krožijo o najbolj znanem, sicer že pokojnem slovenskem rokerskem menedžerju Zdravku Toplaku. Ta naj bi si bil tako rekoč izmislil Big Foot Mamo, delal pa je tudi s Heleno, z Zlatkom Dobričem, s skupinama Sausages in Don Mentony Band ...

Jani Jerant se spominja, da je bil Toplak največji frajer v času, ko se je še uporabljal denar. Ko je po nastopih žvenketala gotovina. Govorilo se je o vrečah denarja: "Denarja ni nikoli štel, kar vrečko je dal ... Delal je bolj direktno, bolj po domače. Vedel je, da ima monopol nad nekaterimi izvajalci, in je to znal izkoristiti. Tudi izvajalci so ga hkrati cenili in se ga bali, enako organizatorji. Gotovo je bil najuspešnejši menedžer pri nas," meni Jerant. Je pa vprašanje, kaj pri menedžerjih pomeni uspešnost. Marko Ipavec, recimo, zase trdi, da je ravno on najuspešnejši menedžer vseh časov, vedno je v dolgem plašču in nosi temna očala, še posebej v diskotekah. Menedžira pa DJ-ja Lovra, koktajl mojstre in mišičnjake. V isto kategorijo sodi MK Michael, sicer menedžer lepotic in raznih čudakov, ob tem pa še organizator najrazličnejših izborov. Dejan Debeljak je mojster, ki je lansiral famoznega Damjana Murka, govorilo se je, da sta celo več kot menedžersko-pevski par, Murko ima zdaj tajnico, ki je hkrati njegova partnerka, Dejan pa menda v ozadju že ustvarja novo zvezdo. Še kar tipična je zgodba Petra Slamiča, ki se je na (starega prijatelja) Fredyja Milerja, svojega poznejšega varovanca, spomnil, ko je v Žurnalu videl njegovo sliko. "Odločil se je, da bi rad, da mu pomagam pri tem, in me je prosil, da bi sodelovala. Seveda sem privolil, ker sem ga poznal, pa tudi tak človek sem, da sem vedno pripravljen pomagati," pravi Slamič. Vendar se njegova karitativna dejavnost ni obnesla in po nekaj poslih so se začele težave, ker naj bi bil Freddy ugotovil, da Slamič slabo dela. Pogodba je še vedno veljavna, a Slamič, nekoč tudi član skupine Šank Rock, Fredyja ne bo tožil, ker je predober.

Vendarle gre za denar in elektronsko sporočilo, ki so ga od znanega slovenskega altermenedžerja Sandija Mavra (ki očitno ne mara Drinkersov) dobili organizatorji nekega festivala na Hrvaškem, dokazuje, da je rezina estradnega kruha res trda, pa še ne prav na debelo namazana z marmelado: "Stavili ste najgori SLO rock bend - THE DRINKERS.. sviraju samo na seljackim zurkama.. bezvezni su.. niko vam to nece slusati..?!" Ko se organizatorji vseeno niso odločili za njegove bende, je zvišal ton: "E, bas bi to volio videti.. Inace ako je bend slab i dovede ti bendove vi cete ga uzeti.. jao jao.. strasan booking.. jednostavno ne ulaze vam u shemu.. oni u SLO sviraju na veselicama i slicnim seljackim variantama, jer to niko normalan ne slusa.. ali vi ste izabrali pa uzivajte u debilani.." Boj za nastope je očitno res neizprosen.

Čeprav bi morali biti odnosi med menedžerji in njihovimi varovanci vsaj dobri, če že ne prisrčni, se pri nas zvezdniki radi pritožujejo nad menedžerskim 'izkoriščanjem'. Vsekakor pa menedžerji za organizacijo nastopov od izvajalcev pobirajo določene odstotke in ravno zato je najbolje, če vse ostane v družini.

Najbolj znan menedžersko-pevski zakonski par sta Simona Weiss in njen mož, menedžer in producent Goran Šarac. Šarac, član skupine Randez Vous, naj bi se bil menedžerske obrti učil po Jugi, kar zadeva Simono (čeprav je zanjo trdil, da je novi Avsenik), pa pri Lepi Breni. Nekateri namigujejo, da je Simona na odru uporabljala enako držo in celo enake obleke kot Brena. Šarac, ki velja za enega najuspešnejših menedžerjev ali že kar glasbenih podjetnikov, je imel v devetdesetih letih tudi založbo, kjer so začeli številni znani bendi od 4 fun, kjer je pela Karmen Stavec, do Power Dancers in seveda zdaj najuspešnejših, Wernerja in Saše Lendero. Tako bi Šarca (morda ob Brendiju, ki je pred leti menedžeriral krajši čas tudi otroške zvezdice) lahko šteli celo za očeta novega slovenskega turbo plesnega zvoka, je pa res, da ne gre za enovit zvok, ker se je glasba ves čas prilagajala trenutnemu okusu občinstva. Zanimivo je tudi to, da se je Goran Šarac prijavil na razpis za direktorja Slovenske filharmonije, vendar ni bil sprejet. Tudi Helena Blagne si je v svojem drugem življenju za menedžerja omislila moža. Mitja Zaman velja za človeka, ki ga hitro zasrbijo pesti, in bolj kot po poslovnih zmagah se ga spominjamo po tem, da je premlatil novinarko Maga.

Ko se je Werner osamosvojil, je za menedžerko izbral Andrejo Brozović, svojo življenjsko sopotnico in bivšo frizerko. "Ko se je posel razširil, ko je Andreja nehala delati v frizeriji, je prevzela ta del, da se dogovarja z organizatorji. Lažje je funkcionirati, če se izvajalec ne dogovarja sam za cene in druge podrobnosti nastopa. Med izvajalcem in organizatorjem mora biti posrednik, saj če bi izvajalec sam rekel, da mu kaj ni prav, bi takoj rekli, da je domišljav," pravi Werner. Andreja Brozović je nekoč hodila s pevcem Oliverjem Antauerjem, z Wernerjem pa imata odnos, ki ga imenujeta usodna ljubezen. Ko sta bila še menedžerja Saše Lendero, so sestavili skupino SWAM - S kot Saša, W kot Werner, A kot Andreja in M kot Miha. Kdo pa je zdaj menedžer Saške Lendero? Seveda, uganili ste, njen spremljevalec Miha, ki je nekoč pel pri Pop Designu. Takih parov je pri nas še nekaj, recimo Natalija Kolšek in Marko Kolšek, Nuša Derenda s Frenkom Derenda, ki ni samo menedžer, ampak tudi ozvočuje in igra ... Pa Tinkara Kovač, ki menja menedžerje, ko menja tipe. Najprej je bila z Zvezdanom Martičem, potem je bila z Andreo F. Zdaj sicer dela z Alešem Uranjekom, na katerega pa ni čustveno vezana.

Natalija Verboten prizna, da je bil Damjan Vajde njen menedžer, tega, da sta par, ni priznala nikoli. Priznala je le, da sta nehala hoditi, kar pa je smešno, če prej nista bila skupaj ... Stvar je seveda v tem, da lastniki lokalov radi upajo, da bodo kaj imeli s pevko, niti Damjan niti Natalija pa nočeta, da bi mislili, da te možnosti nimajo ... Če je uradno samska, upanje ostaja. Težave so nastopile po ločitvi. Natalija zdaj besno išče novega menedžerja. V Novi je celo objavila svojo telefonsko številko, saj njen bivši "menedžer" daje organizatorjem napačne podatke o njeni zasedenosti. Ali pa prijavlja precej višjo ceno nastopa zato, da je ne bi najeli.

Še ena bolj alternativna zveza - Dalaj Egol, nekdanji Ali En, ima za menedžerko fatalno Mirando, vendar jo stroka razume bolj kot njegovo gurujko in ne toliko kot klasično menedžerko.

Sicer pa je poslovanje med bendi in menedžerji urejeno zelo različno. Pravzaprav je vse stvar dogovora. Jani Jerant, eden najstarejših menedžerjev in posrednikov, pravi, da je vse skupaj lahko samo prodajanje benda: "Več projektov po Sloveniji delam tako, da potrebujem pravzaprav vse izvajalce - različni organizatorji se obračajo na agencijo in želijo imeti različne programe. Zato vse to delamo kot posredništvo." Zastopanje naj bi bilo drugačno. "Nekoga lahko zastopaš samo pri bookingu - imaš torej ekskluzivno ponudbo za neki trg, lahko pa si osebni menedžer benda. Če koga posreduješ, je nepisano pravilo, da naj bi to veljalo 10 odstotkov, če s kom delaš ekskluzivno kot booking menedžer, je lahko odstotek enak, vendar imaš edini pravico do tega izvajalca, saj izvajalci že to štejejo za prednost," pravi Jerant. Sicer pa naj bi obstajale različne stopnje osebnega menedžerstva. Če menedžer dela prav vse za bend od odnosa z založbo do prodaje po terenu, stikov z mediji, pridobivanja sponzorjev do nabiranja pesmi za album in stajlinga, je njegov odstotek pri dobičku zelo visok. Nekateri bendi na Hrvaškem svojim menedžerjem plačujejo mesečno plačo. "Če v bend vložiš denar in ga ustvariš, je jasno, da gre za drugačne zneske," pravi Jerant, ki je bil skoraj član skupine Big Foot Mama. Delal je z Rok'n'Bandom, s Čuki, s skupinama BFM, Day Out... .

Na podoben način se z glasbo ukvarja Aleš Uranjek, po poklicu sicer bobnar. Delo bobnarja je precej razširil in obvladuje različne rokerje, navadno pa je tako, da imajo skupine, v katerih sam igra bobne, veliko več nastopov kot tiste, od katerih samo pobira odstotke. Družinske posle vodi njegova žena Bojana. Skrbita pa za Omarja, Yogurt, Alyo, Tabu, Šank Rock, Tinkaro Kovač in še nekatere izvajalce v neposredni okolici rodnega Velenja. Čeprav mu mnogi očitajo, da več kot založbe ne more preskrbeti, je že od rane mladosti glasbenik in sceno res dobro pozna: "Logično je bilo, da svoje dolgoletne izkušnje, znanje, zveze in poznanstva izkoristim pri glasbenem menedžmentu. Na sceni sem želel doseči več reda, zagotoviti boljše razmere za delo. Iščem izvajalce, ki imajo željo, voljo in energijo, ki so predani glasbi tako, kot sem ji jaz, z vsem srcem." Tako ni nič čudnega, da Uranjek dodaja: "Zastopam pozitivne, poštene in iskrene ljudi in njihova glasba mi je všeč." Povsem jasno je, da tarif javnosti ne izdaja, je pa nedvomno tole: "Pogodbe so individualne, delitev pa je poštena in sorazmerna z opravljenim delom," govori šaleški menedžer, ki mu očitajo tudi umazane igre, recimo, da pogojuje nastope svojih skupin, s prepovedjo igranja konkurenčnih. Uranjek je včasih delal tudi z Magnificom, zdaj pa ga je fant iz Kosez zamenjal s svojim prijateljem Milanom Gregornom in ta mu, dalj ko sodelujeta, postaja na videz vse bolj podoben ... V paketu z Magnificom je Gregorn dobil še nekatere druge projekte, ki jih je ustvarila 'družinska firma Pešut': Sestre, Tino G., najnovejši duo Da Phenomena.

Sandi Maver, menedžer, ki obvladuje Primorsko, je bolj alternativec, sodeluje z Andrejem Težakom v agenciji Kurz Rock Vibe, bendi, s katerimi delata, pa so: Elvis Jackson, Tide, Psycho-Path, Shyam, Kut Gas, Gušti in Polona, Dubioza Kolektiv, The Pokerheads, The Authentics, Passocontinuo, Gorazd Lampe, Leaf-Fat, Slon in Sadež, Siti Hlapci in TBF ... Pisano. Maver je začel kot glasbeni ljubitelj, novinar in sourednik fenzina D'IKS, kasneje SCREAM in potem revije ROCK VIBE: "Ko sem bil v stiku z domačimi in tujimi skupinami, sem videl, da je na tem področju slabo poskrbljeno za domače in perspektivne glasbene skupine. Bil sem veliko na tujih festivalih, se srečeval s skupinami, menedžerji, bookerji in predstavniki tega posla ter tako dobil kar dober vpogled v delovanje menedžerja. Odločil sem se, da poskusim najprej s skupino Skytower, bolj za hobi, nato se je stvar počasi prelevila v resno in čedalje bolj profesionalno delo." Hkrati pravi, da ni šlo za denar in da je treba alterbendom pač pomagati. Povsem v drugi sceni je Marjeta Gorenšek, po izobrazbi kemijska tehnica, sicer pa šefica laboratorija, ki je pred menedžersko kariero delala na RTV SLO. Njena sta Peter Januš in Rebeka Dremelj, pomaga pa tudi Scooterjem, Sandiju Cenovu, skupini D'Kwashen Retashy, Alenki Kolman in Deanu Vivodu. Zadnje čase se menda povsem posveča Rebeki in Domnu. In še izjava Dremljeve o Gorenškovi: "Dajem ji redno plačo, ona pa mi v zameno ureja vse posle. Če je kak nastop popolnoma njena zasluga, dobi še določen odstotek od nastopa."

Natka Geržina je hčerka organizatorja lepotnih tekmovanj in življenjska sopotnica Zvoneta Tomca, človeka iz skupine Kingston, ki tako rekoč vsak dan ustvari nov hit. Skupaj s Tomcem sta ne le posrednika, ampak tudi prava ustvarjalca zvezdnikov. V dolgoletni navezi z založbo Menart, pa tudi s POP TV sta ustvarila med drugim Be Pop, ki še vedno velja za nekakšen kliše ustvarjanja novih programiranih bendov. Natka je bila že od samega začetka menedžerka skupine Power Dancers. Prvi "solo" projekt je bil Sebastian. "Spoznala sem ga v plesni šoli. Okoli leta 2000. V bistvu sem opazila, da zna plesati, Zvone je z njim vadil petje, jaz pa sem poskrbela za stajling, plesalke, obleke. Koreografije si je na začetku delal sam. Skrbela sem za mimiko obraza, celoten nastop, finančno je bilo vse na naju, v sodelovanju z založbo Menart." Podobno sta zapeljala tudi skupini BBT in Game Over. Zaradi vložka je njun odstotek seveda večji kot pri drugih menedžerjih. Izvajalec ne vloži nič. Samo svoje delo in energijo.

Tomčev kolega iz Kingstonov Dare Kaurič si je tako rekoč izmislil Atomik Harmonik in celoten projekt tudi dovolj kakovostno izpeljal, skrbel celo za njihove izjave v javnosti ... Nastopov pa naj jim ne bi organiziral. Je pa gotovo Kauričeva prednost, da zna napisati tudi kak komad in ga še lahko štejemo med menedžerje in avtorje. Podobno kot producenta Dejana Radičeviča, ki je zaslovel kot producent prve plošče ansambla Siddharta, čeprav je v tistem obdobju ustvaril še kopico rokerskih plošč. Zdaj se je povsem zbližal z Neisho in postal njen menedžer. Siddharta ima menedžerja s simpatičnim imenom Alf, ki pa žal velja za tečneža in je zaradi tega hudo nepriljubljen v medijih. Med glasbeniki je bil dolgo nepriljubljen Drago Milankovič; menda je šlo za mojstra z dolgim seznamom dolžnikov. V zadnjem času se je to, kot kaže, obrnilo. Očitno je bila z njim zadovoljna Pika Božič, Milankovič pa naj bi skrbel tudi za skupino Turbo Angels in Boštjana Konečnika. Tudi Miki Šarac, brat sicer enega najuspešnejših menedžerjev pri nas, Gorana, je v istem poslu. Bil je lep, mlad in uspešen pevec, potem pa je zbral ženski trio Foxy Teens. Dekletca so bila nekaj časa huda atrakcija, kasneje naj bi se bil zelo opekel s skupino DDV, zdaj pa naj bi bil več kot samo poslovni partner nekdanje foxice Tanje Žagar.

Raay, sicer producent in glasbenik, svojim glasbenikom svetuje tudi pri komuniciranju v javnosti. Poleg svoje zasedbe Turbo Angels ima na vesti še Manco Špik, pred tem Majo Slatinšek, pa tudi operirano Žano. Najnovejša pridobitev v njegovi jati naj bi bila pobegla Špelca iz skupine skupine Atomik Harmonik. Maščevanje? Težko, glede na to, da smo slišali, da je na nastopih samo odpirala usta. He he, menedžerja čaka težko delo, moral jo bo naučiti petja.