in medias res / Veliko pričakovanje

Pred nekaj leti sem na čudovit, sončen dan izstopila na graški železniški postaji. Iz zvočnikov me je najprej pozdravil prijazen glas: "Dobrodošli v Gradcu, kulturni prestolnici Evrope." V Gradec sem tedaj odpotovala izključno zaradi zgodovinskih in sodobnih razstav, ki so bile povezane z življenjem in delom slovitih meščanov Gradca iz 19. stoletja, in sicer pisatelja Leopolda von Sacher-Masocha in Richarda von Krafft-Ebinga, utemeljitelja moderne psihopatologije seksualnosti. Med številnimi aktualnimi prireditvami, ki so jih v okviru evropske kulturne prestolnice pripravili v Gradcu, so bile razstave, ki sem si jih ogledala kot hommage omenjenima junakoma iz avstrijske preteklosti, nepozaben kuriozum, ki je v mesto pripeljal številne radovedneže z vsega sveta. Gradec se mi nikoli prej ne pozneje ni zdel tako živahen, privlačen in svetovljanski. Priznati pa je treba, da dogajanja v evropskih kulturnih prestolnicah niso vselej tako idilična. Z mesti, ki so izbrana za tovrstni projekt, so povezane tudi čudne in čudaške zgodbe, projekt sam pa vselej pomeni zrelostni izpit za mestno in širšo kulturno politiko.