Psihedelični glasbeni kolaž

Glasba na tvojem novem EP-ju Elixiryproslam ni hip-hop, po svoje niti ni eksperimentalni hip-hop. Kaj bi lahko rekel, da je?

Ja, mogoče zadnja leta sploh nisem veliko razmišljal o formi hip-hopa, ampak čim širše. Recimo, zame je glasba na EP-ju predvsem psihedelična. Gre za kolaž, ki sem ga v glavnem zgradil okoli najdaljšega komada, ki je tudi naslovni komad in je v bistvu daleč od tega, da bi bil hip-hop komad. Nima ne besedila, ne ritma, ne forme, tako da je bil neke vrste motiv za začetek. Zaradi tega komada se mi je predvsem zdelo, da bi naredil tako ploščo. Ampak seveda tudi z besedili, ker to pač počnem, in tudi z rapom.

Kako je nastajal EP? Bilo je, kolikor vem, več snemalnih sešnov. Kdaj je bil prvi in kdaj zadnji?

Začelo se je že takoj, ko sem končal album Dobrodelni koncert ob koncu sveta. Takrat smo bili s temi muzičarji pač veliko v navezi, delali smo, bili smo pri Dejanu [Lapanji] v Škofji Loki, v studiu, in smo se odločili, da se bomo še enkrat dobili, še za sešn ali dva, da bomo povabili še nekaj ljudi in se bomo šli impro. Aldo Ivančič se je že takrat javil, da bo miksal, če se bomo tega lotili. To smo potem res naredili in smo bili zadovoljni. Dober občutek je bil. Sodelovali so takratni člani N'toko benda, pa Žiga iz benda Intimn Frizurn, Dejan Slak iz Moveknowledgementa, Bor Zakonjšek je bil na bobnih, za spremembo, Dejan Lapanja je igral kitaro pri nekaj komadih, Gal Gjurin je igral ponekod rhodes, ponekod bas ...

Bo to mogoče izvesti v živo oziroma ali bomo ta material slišali tudi v živo?

Namen tega niti ni bil, da bi za tem delali bend in bi potem to igrali v živo. Šlo je bolj za enkraten sešn. Imeli nismo nobenih dolgoročnih načrtov, razen da to pač naredimo. No, potem se je zgodilo to, da se tega ni dalo izvesti. Ravno zaradi tega, ker se je pač veliko materiala izgubilo. Takrat je bil ta material namreč načrtovan kot celotna plošča, s tem bendom, ne kot EP. Kar je ostalo, sva z Aldom zmiksala, ni pa bilo posebnega namena, kaj s tem narediti. V zadnjih dveh letih, odkar smo snemali, sem posnel še druge stvari in sem se odločil, da bom v takšen glasbeni kolaž združil malo novejše stvari, malo starejše stvari in omenjene sešne. Lahko bi rekel, da sem to prej delal zaradi sebe kakor zaradi publike ali kakšnih načrtov za nastope. V bistvu je to precej off projekt, je pa nekaj, kar me je ves ta čas težilo, in vesel sem, da sem sedaj dal iz rok.

Ali boš (oziroma si že) poslal EP tudi v tujino, založbam, glasbenikom, promotorjem? Ker ni veliko založb, ki izdajajo takšno glasbo, me zanima, v katero smer meriš ...

Kako bi rekel ... V bistvu imam kar seznam ljudi, ki so mi všeč ... Zelo v redu iztočnico in linke mi je dal Michael Gira [ex Swans] iz Young God Records. Po koncertu, ki ga je imel v Ljubljani, sem mu dal svoj demo in sva bila potem v navezi. Tudi na svoji internetni strani je napisal nekaj o meni. Potem sem mu pošiljal še druge stvari, tisto, kar sem sam snemal doma, akustične stvari in podobno ... bilo mu je všeč, zelo dobro je reagiral in je material poslal še drugim. Predlagal mi je tudi, kam bi ga še lahko poslal ... Žal pa so to predvsem ljudje v ZDA (smeh), od katerih sem zelo daleč in nimam kakega upanja, da bi tam ne vem kaj počel. Zanima pa me feedback, rad bi slišal od človeka, ki ga zelo cenim, ali je stvar poslušal in kakšna se mu zdi. Toliko, da pridem malo ven iz tega dokaj ozkega kroga, v katerem delujem. Rad slišim, da je komu čisto v kurcu ali pa da je komu zelo všeč. Kakorkoli že, postavi me na realna tla.

Zanima me, od kod vplivi na tvoje ustvarjanje oziroma kje v svetu najdeš primerjave s svojo glasbo? Deloma se čutijo vplivi v smeri Zornove zasedbe Naked City, deloma prihajajo vplivi od eksperimentalnega hip-hopa, tudi nekaj Pattonovih eksperimentov je čutiti ...

Delno je to moj problem, da sem zelo razpet med stvarmi, ki so mi všeč in ki bi jih rad počel. Ravno z Jizahom sva se včeraj pogovarjala, da se na plošči čuti, da mogoče ni povsem enotna. Zelo skače od enega zvoka do drugega. Ni povsem enotnega koncepta, ker ga tudi jaz v glavi še nimam. Zdi se mi, da vem, kam bi rad šel, vendar še nisem ravno sposoben priti tja. Težko je, ker me zelo fascinira akustična glasba, folk glasba, ameriška tradicija, blues. Tudi sam veliko igram kitaro ... in to je zelo močan vpliv. Ampak to se v glasbi niti ne čuti. Po drugi strani sem spet zelo v drugi skrajnosti - psihedelija, noise, japonska scena me zelo vleče, impro ... Predvsem mogoče ta druga, zelo skrajna plat glasbe. Sem pa raper, ne, mhm, po poklicu (smeh), in sem v bistvu daleč od enega in drugega. Poskušam mogoče priti do zdrave sredine. Ta plošča je bila en tak ventil za sprostitev psihedelijade in garažnih rockovskih zadev.

Ja, mislim, da ni dosti raperjev s takšnim profilom, tako da lahko nastajajo na tej podlagi zelo zanimive reči ...

Ja, ja. Predvsem ... Meni se zdi to kar v redu, da dejansko res ne poznam primerjav, ki bi jih lahko izstrelil ... kdo dela pač točno to. Ravno zaradi tega je toliko težje komu dati te posnetke, ugotoviti, koga bi to pravzaprav zanimalo.

Kaj misliš o slovenskem hip-hopu in širše o slovenski alternativni sceni?

V Sloveniji sem v zadnjih letih s hip-hopom imel tako malo stika, da bi težko ocenil. Če bi me to vprašal pred dvema letoma, bi še lahko kaj povedal, ker smo takrat veliko nastopali po festivalih ...

... in freestyle tekmovanjih. Tega ne delaš več?

Ja, freestyle ... Tega tudi ne delam več ... Bolj ko smo šli v bend in ko je bend dobival več prostora, slabši so bili odzivi. Nastopali smo na velikih prireditvah, kjer je bilo deset raperjev, vsak s svojim DJ-jem ali s svojim cedejem in zraven mi, ki smo vlačili tiste kufre gor na oder pa delali tonske vaje in bili slabše sprejeti. Imeli smo slabši zvok in vse. Ugotovili smo, da pravzaprav to res ni pravi prostor za nas. Ugotovili smo, da je v Sloveniji pač nekaj klubov, kjer imamo vedno dober sprejem in dobre špile, in smo se po svoje kar malo omejili na to. Tako da moram reči, da sem precej zaprt (smeh) do dogajanja v hip-hopu. Mogoče povsem zavestno.

Kako pa kaj publika sprejema tvojo glasbo in tvoj novi EP?

Glede tega EP-ja nisem še čisto nič slišal. Sklepam, da jim ne bo preveč všeč. Po drugi strani si želim, da bi poslušalci enkrat že obupali nad mano in nehali pričakovati Cesarjevo novo podobo, ker je verjetno pač ne bo. Nisem je sposoben še enkrat narediti. Težko je. Toliko let kasneje nisi več isti človek. Drugače pa je tako. Veliko ljudi sliši kaj, kar ni vsakdanje, in si rečejo, to je k'r neki. Predvsem hip-hop publika gleda na to tako, kot da jo hočeš zmotiti. Da to delaš zanalašč, da jih boš zjebal! Da znaš delati straight muziko, ampak je nočeš, zaradi tega, ker si pač zafukan tip. Ne razumejo, da, recimo, ne vem ... vsaj zame, to ni niti eksperiment niti nima namena biti moteče, ampak ima namen biti dobra glasba, ki je poslušljiva in v kateri lahko uživaš.

V enem od komadov govoriš o osamljenem rangerju. Kaj bi rekel o svojih besedilih, svojem pogledu na svet, ki se v njih kaže.

Videti je, da sem imel takšen občutek, ko sem pisal tisti komad. Sploh pri akustičnih komadih pogosto zabredem v bolj samoreflektivne stvari, ki jih v komadih mogoče prej nisem obravnaval. So hvaležna forma za takšne misli! Drugače pa so besedila, podobno kot glasba, čim bolj spontana. Tako so tudi mišljena. Čim manj editiranja, čim več ... Precejšen problem je bil na primer s prejšnjim N'toko bendom, ko sem rapal še prvo ploščo. Bend je skušal igrati tiste beate, ki sem jih naredil za ploščo, nakar je v formi nekako hitro prerastel to, kar sem jaz govoril. Jaz sem govoril precej direktne stvari na precej enostaven način, bend pa je pravzaprav plaval že zelo daleč iz tega. Ni mi šlo več skupaj. Potem sem se precej časa ukvarjal s tem, da to ne bi zvenelo kot psihedeličen bend, nad katerim družbenokritičen raper (smeh) nekaj govori. To mi ni všeč. Tudi besedila sem hotel preseliti na njihovo raven, da bi zvenelo kot celota.

Prilagoditi tudi formo

Ja. Predvsem mogoče z besedili ustvarjati neko razpoloženje. Mogoče bolj ekspresivno ... Zadosti sem imel tudi direktnih, analitičnih in racionalnih tekstov, kakor sem jih vsa ta leta delal. Dejansko sem ves čas vedel, da hočem malo ven iz tega. Da so to v bistvu stvari, ki jih hočem povedati, in to dobro povedati. Na prvi plošči tega še nisem tako znal, na drugi že malo bolj. Vedel sem, da bo pričel čas, ko bom moral nehati ponavljati samega sebe in bom moral začeti govoriti še o čem drugem. Na svetu obstajajo še druge stvari kot psihologija, sociologija, filozofija. Že od samega začetka so me mogoče zanimale bolj duhovne sfere. V besedilih me je bolj zanimalo slikanje neke impresije kot pa pripovedovanje točno ..., ker to je mogoče stvar, ki me pri rapu moti. Tudi pri stvareh, ki so mi zelo všeč. Potem ko jih raper enkrat pove, je povedal. Kot na primer, če ti jaz povem neki stavek. Ni ti ga treba slišati desetkrat, da ga boš razumel. Povedal sem ti in si me slišal. To je sedaj povedano in lahko greš naprej. Zato sem se tudi k svojim najljubšim rap ploščam zelo malokrat vračal. Obsesivno sem jih recimo poslušal dva tedna, potem pa je bilo tako: ok, slišal sem, grem naprej. H glasbi, ki je bolj svobodna, bolj osvobojena direktnega sporočila, pa se lahko neprestano vračam. Še dolga leta, ker se mogoče ni toliko omejila. Je bolj slikovita. Tako kot lahko sliko gledaš dlje časa, če ne razumeš povsem dobro, kaj je na njej. Veš, da je slikar z njo hotel nekaj povedati, vendar ti ni povedal tako, kot da bi gledal fotorealizem. Slika, v kateri lahko tudi ti zaplavaš. V kateri je veliko podob, ki te vpeljejo v neki svet.

Kaj bi rekel tistim, ki tvoje glasbe ne znajo sprejemati? Imaš kakšno vodilo, ključ do tega?

Hip-hop estetika je mogoče res preveč orientirana na besedila. Da poveš zgodbo v neki linearni obliki. Saj je v redu. Sam sem dal to skozi, pa sem videl, da me ne zanima. Tako kot sem prej rekel. Ne zanima me, če mi kdo pove točno to in to in to. Ravno zaradi te usmerjenosti na besedila se poslušalci veliko premalo osredotočajo na zvok, na produkcijo, aranžma, razpoloženje, ambient, ki ga glasba ponuja. Bolj gre za vzdušje. To me zanima. In tudi poslušalec, ki mu mogoče ni všeč to, kar sedaj delam, ker se ne more točno vživeti v neki tekst, se naj bolj prepusti vzdušju. Potem se mora odločiti, ali mu je všeč biti v tem vzdušju. Glasbenik mora vznemiriti. Mora biti nekaj na njem, da ga poslušam. Imeti mora neko mistiko, nekaj presežnega. V smislu, da to začutim v želodcu. Na ta način sem mogoče odkril noise. V zelo intenzivnih, fizičnih nastopih. Zdelo se mi je, kot da gledam človeka, ki z glavo prebija zid. Nekaj takšnega, zelo silovitega. To me je v bistvu vznemirilo. Spoznal sem, kako je zvok fizičen in kaj vse lahko da.

Povej še, kakšne (solo) načrte imaš za prihodnost - poleg dela s skupino Moveknowledgement, s katero boš marca izdal novo ploščo in boš šel z njo na turnejo?

Konkretna stvar, ki je stara že skoraj toliko kot plošča, ki sem jo zdaj izdal, je duo z Galom Gjurinom. Imenuje se Roma Aeterna. Večina od tega je že posneta. Material mi je zelo všeč. Spet je stvar v angleščini. Zvočno je še bolj minimalistična in akustična. Enostavno pa nama zaradi zaposlenosti še ni uspelo priti skupaj, da bi to zaključila. Mogoče potem, ko se vrnem s turneje. To bi definitivno zelo rad naredil oziroma bom naredil. Moj cilj je tudi v neki daljni prihodnosti začeti ponovno nastopati sam. Ne na cedeje, beate, ampak tako, da bi tudi sam sproti delal glasbo. Kot sem že rekel, pa še ugotavljam, kako združiti te različne stvari, ki me zanimajo. Zdi se mi, da se temu približujem, tako da mi bo mogoče uspelo to tudi izvesti in ob tem narediti ploščo. Poleg tega delam nove komade. Tudi v slovenščini bi rad še kaj naredil, seveda. Iz izkušenj vem, da to pride, ko pride. In potem, ko pride, pride v šusu in naredim. Ne morem pa tega daljnoročno predvideti. Za zdaj sem še kar daleč od tega. Zagotovo bom prisoten na kakšnih manjših prireditvah, v kakšnem kontekstu improglasbe. Zadnje čase sem veliko nastopal z Basti, v precej zvočnem projektu. Z Ireno Tomažin bova letos zagotovo kaj delala skupaj. Že dolgo imava namen narediti kaj bolj konkretnega, ampak se, spet zaradi zaposlenosti obeh, premalokrat srečava. Tako, da upam, da bo letos realiziranih veliko stvari.