femina sceptica / Stoodstotno organska voda
Ali smo obsedeni z bioprehrano?

Mateja Hrastar
© Arhiv Mladine
Oni petek sem, bežeč pred grosupeljskim naglasom in teorijami zarot JJ-ja na vročem stolu, pristala pri ameriški različici resničnostnega šova Zamenjajmo ženo. O televiziji sedaj govorim. Bila je nadvse zanimiva situacija: kalifornijsko snobiš veganko so poslali v louisiansko močvirje med lovce na aligatorje; aligatorsko mamo pa v vegansko kalifornijsko gnezdo. Kaj se je zgodilo? Aligatorka se je poskušala prilagoditi družini, pri kateri je gostovala, in je brez besed začela kuhati vegansko hrano. Veganka pa je članom mesojede družine pridigala o tem, kakšni packi so, ker jedo meso, in jih silila s svojimi ultrazdravimi zvarki ter jim predvajala filme o pravicah živali, med katerimi je jokala. Ko sta se dami srečali, je veganka aligatorki pridigala o tem, da z mesom zastruplja svojo družino. Aligatorka pa ji je le pikro odgovorila: "Jaz sem skušala spoštovati načela tvoje družine, ti mojih nisi. Toliko govorite o spoštovanju živih bitij, pa ne spoštujete niti ljudi, ki mislijo drugače." Konec debate. Samo še ocvirek: veganka je zadnji dan svojega bivanja v močvirju, ko je ata Aligator rekel, da ima njegov sin dovolj brozgaste zelenjavne hrane ter da ga bo odpeljal v gostilno na zdrav obrok ocvrtega aligatorja, poskusila kos mesa. Po vsem kremženju, preden ga je dala v usta, se ji je ob prvem ugrizu narisal nasmešek in izdahnila je besede: "It is good."