1. 7. 2007 | Mladina 25 | Kultura
Lov za izgubljenim zakladom
Kakšno bogastvo v sebi skrivajo junaki otroškega popa
Jaka Racman: aseksualni imperialisti
Enajstega septembra 2001 je gorel Svetovni trgovinski center. Dobre tri mesece kasneje, 30. decembra 2001, je gorel Harry Potter. Pastor Jack D. Brock, vodja Cerkve Jezusove skupnosti, je dal v novomehiškem Alamogordu sežgati vse knjige o Harryju Potterju. Iz preprostega razloga: "Knjige o Harryju Potterju prikazujejo čarovništvo kot nekaj pozitivnega, Biblija pa okultne prakse odločno obsoja." Burn, Baby, Burn! Pastor Brock je razkrinkal Potterja: pod njegovo naivno, nedolžno, nenevarno, fantazijsko masko je ugledal okultni, poganski, antikrščanski, satanistični mrak, ki ogroža krščansko moralo, družbeni red, družinske vrednote in tradicijo. Potter skuša otroke vpeljati in zapeljati v čarovništvo, heh, v magick. "Harry Potter je hudič, ki uničuje ljudi." Ne, brez skrbi, Harryja Potterja ni prebral, je pa "preštudiral njegovo vsebino". Karkoli že to pomeni. Svet se je zgrozil, toda pastor, zgrožen nad zgroženostjo sveta, se je čudil: pa saj je šlo le za lokalni dogodek! Obenem je tudi ponovno poudaril, da je sežig knjig opravil v skladu z Biblijo. Hej, nimaš kaj - tako zapoveduje Biblija! Če bi v Bibliji pisalo, da je treba s knjigo vred zažgati tudi avtorja, potem bi v Alamogordu verjetno gorela tudi J. K. Rowling. Ali pa bi gorela v Greenvillu (Michigan), kjer je prečastiti T. D. Turner, škof Jezusove nedominacijske cerkve, Harryja Potterja sežgal dve leti kasneje. Škof in njegovi fundamentalistični farani, ki so vreščali, da je Potter v resnici Satan, so hoteli "svetu pokazati, da so pravi učenci Jezusa Kristusa, ki v Zlu ne vidijo Dobrega". Ergo: sežig Harryja Potterja, ki je v očeh krščanskih fundamentalistov očitno zamenjal prejšnje poganske diabolike, recimo seks, droge in rokenrol (Elvis, Beatles, hardrock, satanrock), je bil dokaz popolne vdanosti Bogu. No, v Lewistonu (Maine) so hoteli podaniki Jezusove stranke Potterja sežgati že prej, novembra 2001: ker pa mestne oblasti prečastitemu Douglasu Turnerju kresovanja niso odobrile, je sklenil, da jih bo razstrigel. Kar je potem v središču mesta tudi storil, rekoč: "Ni skrivnost, da v tem, kar počnem, uživam."
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
