Memento
Umrla sta Burt Kennedy & Robert Enrico
Francoski režiser Roberto Enrico (69) je kariero začel briljantno: kratki film Reka sove (1962), v katerem južnjaški vojak med ameriško secesijsko vojno preživi eksekucijo in zbeži domov (kar je le njegova predsmrtna blodnja), je pobral kopico nagrad, kasneje pa so ga uvrstili tudi v kultno TV serijo Cona somraka.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Francoski režiser Roberto Enrico (69) je kariero začel briljantno: kratki film Reka sove (1962), v katerem južnjaški vojak med ameriško secesijsko vojno preživi eksekucijo in zbeži domov (kar je le njegova predsmrtna blodnja), je pobral kopico nagrad, kasneje pa so ga uvrstili tudi v kultno TV serijo Cona somraka.
Po težavah s cenzuro, ki jih je porodilo Lepo življenje (1963), film o vojakovi vrnitvi iz alžirske vojne, se je oprijel črnih kriminalk (npr. Ho!, 1968), najbolj pa zaslovel s Staro puško (1975), v kateri se je Philippe Noiret med II. svetovno vojno prelevil v Ramba... ee, Paula Kerseyja. No, pri Burtu Kennedyju (78), ki je v petdesetih oscenaril najboljše vesterne Budda Boetticherja (Seven Men from Now ipd.), se je v Paula Kerseyja prelevila Raquel Welch - v mističnem, brutalnem vesternu Hannie Caulder (1971), v katerem se je maščevala trem sadistom.
Nič manj metafizična in nič manj brutalna ni bila njegova adaptacija Thomsonove črne kriminalke Morilec v meni (1975), pravi original pa je njegov mračni, cinični, abstraktni vestern Ubijalec na konju (1967), posnet po romanu E.L. Doctorowa (Welcome to Hard Times). Kennedy je bil po senzibilnosti zelo blizu Samu Peckinpahu, kar pa so mnogi spregledali, ker je posnel trumo infantilnih, parodičnih, komičnih vesternov. Hej, moral je tudi jesti.
